Karpalni kanal lahko doleti kogarkoli, zato je ključno, da ga opazimo pravočasno

Karpalni kanal se nahaja v zapestju. Gre za ozek in neraztegljiv prehod. Skozenj tečejo na eni strani živci in žile, na drugi pa snop mišičnih tetiv. Prav te so tudi razlog, da z rokami lahko prijemamo in premikamo stvari. Živci so skozi karpalni kanal speljani do prvih treh prstov, oživčujejo pa tudi del prstanca in nekatere mišice, ki so povezane s palcem in celotno dlanjo. Še najmanj je karpalni kanal povezan z mezincem.

V primeru, da prihaja do mravljinčenja in bolečine v prstih, govorimo o sindromu karpalnega kanala. Ta lahko povzroči tudi bolečine v zapestju in celotni roki. Če ga ne zdravimo pravočasno, lahko privede do velikih težav, ki jih lahko vsaj deloma rešimo zgolj z operacijo.


Karpalni kanal bolečina

Mravljinci v rokah - to je šele začetek

Ko znotraj karpalnega kanala pride do premočnega pritiska na osrednji živec, lahko to povzroči  sindrom karpalnega kanala. Vse skupaj se običajno začne z mravljinci v rokah, stopnjuje pa se v bolečino in celo v pomanjkanje moči, kar lahko pripelje do tega, da nam iz rok začnejo padati stvari.

Simptomi karpalnega kanala so tako sledeči:

  • Pojavijo se mravljinci v rokah, roka pa nam lahko tudi otrpne. Mravljinčenje ali otrplost običajno prizadene palec ali kazalec, lahko tudi sredinec ali prstanec. Mezinec običajno ostane neprizadet.
  • Mravljinci se lahko začnejo s prstov širiti navzgor na celotno roko.
  • Občutek mravljincev v roki oz. otrplosti lahko postane naš stalni spremljevalec, ki se ga težko znebimo.
  • Preko prstov lahko pride do bolečin v zapestju in kasneje po vsej roki.
  • Zaradi šibkosti v rokah lahko pride tudi do spuščanja predmetov, kot so denimo telefon ali skodelica jutranje kave.

Sindrom karpalnega kanala: koga prizadene najpogosteje?

Sindrom karpalnega kanala se najpogosteje pojavi pri ženskah srednjih let, predvsem zaradi tega, ker je pri njih ta prehod v zapestju manjši kot pri moških. Vseeno pa na simptome niso imuni niti moški.

Medicina še ni dognala, zakaj točno se pojavljajo težave v karpalnem kanalu. Nekatera dognanja govorijo o tem, da je to odvisno od velikosti tega izvodila v zapestju. Manjše oz. ožje kot je, več je možnosti za težave. Pomembno vlogo igra tudi dednost. Seveda pa, kot običajno, vse skupaj lahko poslabšamo tudi sami, če nismo pozorni na to, kaj in koliko delamo z rokami.

Težave v karpalnem kanalu lahko denimo povečamo, če veliko delamo za računalnikom, še posebej, če pri tem ne uporabljamo prave računalniške miške. Pa tudi, če naš računalnik in tipkovnica nista nameščena na pravi višini. Težave so pogoste tudi pri proizvodnih delavcih, ki z rokami ponavljajo ene in iste operacije. Simptome karpalnega kanala pa lahko pogosteje začutijo tudi športniki in glasbeniki. Vsi torej, ki prepogosto delajo ene in iste gibe z rokami ali – natančneje – z zapestji.

Tveganje za karpalni kanal se lahko poveča tudi zaradi nekaterih kroničnih bolezni. V prvi vrsti denimo revmatoidnega artritisa, ki že tako ali tako lahko povzroča bolečine v zapestju. Nastanek pa lahko pospešijo tudi druge kronične bolezni, ki vplivajo na živčevje, kot denimo sladkorna bolezen. Tveganje povečajo še težave s ščitnico in hormoni ter zadrževanje vode v telesu.

K sindromu karpalnega kanala so bolj nagnjene ženske v menopavzi in nosečnice ter ljudje s povečano telesno težo. Če je težava povezana z nosečnostjo, te običajno minejo takrat, ko se preneha nosečnost.


Bolečine v zapestju in druge težave zaradi karpalnega kanala lahko zmanjšamo sami

Če bomo dovolj pozorni na dogajanje v naših rokah, bomo težave s karpalnim kanalom opazili pravočasno.

Stabilizacijska opornica za pomoč pri sindromu karpalnega kanalaZelo pomembno je, da ob dolgotrajnejših in močnejših težavah nemudoma poiščemo zdravniško pomoč. Tako bo težave mogoče odkriti pravočasno, rešili pa jih bomo lažje, kot bi jih sicer. Najbolj enostavna razlaga, kdaj poiskati zdravniško pomoč je: takrat, ko simptomi karapalnega kanala motijo naše vsakdanje dejavnosti in spanje. Takrat torej, ko težko delamo z rokami ali dvigujemo stvari, mravljinci v rokah ali bolečine v zapestju pa nas zbudijo tudi sredi noči.

Malenkosti, ki jih lahko naredimo sami, so:

  • Da smo pozorni, da ne delamo ves čas enih in istih gibov.
  • Če tipkamo po tipkovnici, tipkamo z vsemi prsti.
  • Imamo pravo računalniško miško ter monitor ter predvsem tipkovnico na pravi višini.
  • Delamo raztezne vaje in pogosto med delom z rokami počivamo. Počitki naj bodo res pogosti, a kratki.
  • Skrbimo, da so naša zapestja in prsti dovolj topli. Hladnejše okolje namreč lahko hitreje privede do mravljincev v roki, bolečine v zapestju in drugih težav.
  • Skrbimo, da je naša telesna drža pravilna.
  • Pomagamo si lahko tudi s pritiskanjem na akupunkturne točke.

V primeru, da bodo težave vseeno tako velike, da bomo morali poiskati zdravniško pomoč, nam bo zdravnik najprej predpisal opornico za zapestje. Nositi jo bomo morali predvsem med spanjem in takrat, ko bomo bolj obremenjevali zapestje.

Če se mravljinci v rokah in bolečina kljub temu ne bodo zmanjšali, bo potreben operativni poseg. Ta je pri karpalnem kanalu običajno neboleč, operacija pa ni dolgotrajna. Če se sindrom karpalnega kanala pojavi na obeh rokah hkrati, pa se najprej operira eno in kasneje, ko ta do konca okreva, še drugo.