Zakaj so javna naročila za državo vse pomembnejša?

Javna naročila predstavljajo skupke dejanj, ki jih naročniki opravljajo z namenom gospodarne nabave blaga, storitev ali gradbenih del. Javna naročila postajajo vse bolj pomemben del gospodarskega trga. Preko javnih naročil se danes v povprečju porabi okrog polovica državnega proračuna. Ocenjuje se, da se po postopkih javnih naročil v državah Evropske unije porabi okrog 12% bruto družbenega produkta v Evropski uniji. Tudi Republika Slovenija v tem pogledu ni izjema, saj država preko porabe državnega proračuna pomembno vpliva tudi na gospodarstvo.

K izvajanju javnih naročil so zavezani vsi posredni in neposredni porabniki državnega in lokalnih proračunov; sem lahko štejemo ministrstva, vladne službe, agencije, javni zavodi, pa tudi šole, zdravstveni domovi in bolnišnice, Državni zbor, sodišča, javna tožilstva, upravne enote in druge državne organe, lokalne skupnosti ter organizacije, ki so nosilci javnih pooblastil, kot so na primer javno podjetje ali z njim povezane družbe, kot so Slovenske železnice ali na primer Ljubljanska Snaga. Na drugi strani so ponudniki lahko vse pravne pa tudi fizične osebe, ki se ukvarjajo z dotično storitvijo oz. ponujajo izdelek, ki je predmet javnega naročila. Poudariti je potrebno, da so slovenski ponudniki in ponudniki, ki prihajajo iz ostalih evropskih držav popolnoma izenačeni, saj je potrebno upoštevati načelo prostega pretoka storitev, blaga in kapitala, ki velja za eno izmed temeljnih načel Evropske Unije.

Konferenca, na kateri bomo javno naročanje podrobno predstavili

Ker se v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. zavedamo pomena javnih naročil v Sloveniji, smo pripravili konferenco, na kateri se bomo med drugim ukvarjali tudi z javnim naročanjem. Javna naročila bomo podrobno opisali in predstavili postopke javnega naročanja. Te lahko namreč dan danes izvajamo že preko spleta, vsa javna naročila pa moramo nujno objaviti na Portalu javnih naročil. Pogovorili se bomo tudi o javnih naročilih manjše vrednosti, za katera velja peščica posebnosti. Posebno pozornost bomo namenili tudi Zakonu o javnem naročanju ZJN-3 kjer lahko najdemo podrobna določila o postopkih javnega naročanja, v Zakonu o javnem naročanju ZJN-3 pa najdemo tudi obvezen ponudnikov ter naročnikov na trgu, zato velja ljudem, ki se z javnimi naročili neposredno v stiku, ZJN-3 dobro poznati.

Konferenca na temo javnih naročil

Poleg javnih naročil bomo govorili tudi o drugih tematikah s področja financ

Poleg javnih naročil pa se bomo na konferenci ukvarjali tudi z nekaterimi drugimi aktualnimi tematikami s področja financ. Med drugim bomo opisali tudi priložnosti in hkrati nevarnosti, ki prežijo na vse nas, uporabnike iz različnih starostnih in drugačnih skupin, pa tudi z izzivi za podjetja ter javne in druge ustanove. Mobilne denarnice, takojšnja negotovinska plačila, postopno nadomeščanje še vedno prevladujočega gotovinskega poslovanja, predvsem pa celoten sklop o storitvah pametnih mest in vasi (plačevanje parkiranja, vstopnin, vadnin, izposoj in drugih storitev in izdelkov) bodo teme, ki bodo ob znanih spremembah v mrežah bančnih poslovalnic posebej zanimive tudi za predstavnike lokalnih skupnosti, javnih ustanov in potrošniških organizacij ter seveda za trgovce, ponudnike storitev dobaviteljev energije, prevoznike, ponudnike telekomunikacijskih storitev in druge. Seveda pa se bomo poleg navedenega posvetili tudi razvoju plačilnih storitev, ki so v porastu. Ponujajo jih različne banke, hranilnice pa tudi pošta, zato morajo biti uporabniki z njimi seznanjeni.

Omenili bomo tudi regulativo o odprtem bančništvu

Pozabiti ne smemo niti na novo evropsko regulativo o vzpostavitvi pogojev za tako imenovano odprto bančništvo, s pomočjo katerega banke ne sodelujejo več izključno s komitenti, pač pa ti lahko za izvajanje storitev pooblastijo, kot jih imenujemo, tretje ponudnike plačilnih storitev.

Omenjena konferenca na temo javnih naročil se bo odvijala 19 aprila 2016 na Brdu pri Kranju s pričetkom ob 8:30 uri in s koncem ob 16:30 uri.

PREVERITE VEČ UL IZOBRAŽEVANJ