Zakonodaja postavlja temelje za delovanje v mednarodnih odnosih

Zakonodaja je temelj s pomočjo katerega delujejo države kot posameznice, pa tudi širše – mednarodna skupnost lahko deluje samo zaradi pravil, ki jih piše mednarodna zakonodaja. Vidimo lahko, da je zakonodaja temelj vsega našega delovanja, saj v našo družbo vnaša pravni red, kar s seboj prinese tudi mir in predvsem vedenje o tem, kar se sme in česa ne, kakšne so sankcije za prepovedana dejanja in v kakšnih zakonskih okvirih lahko delujemo na posameznem področju. V mednarodnih odnosih zakonodaja navadno oriše področje delovanje držav, ki v te odnose vstopajo, nemalokrat pa se zakonodaja dotika tudi delovanja različnih mednarodnih nevladnih organizacij.

Zakonodaja se ves čas spreminja, hitrost spreminjanja pa je odvisna od področja, ki ga ureja

Tako kot se razvijajo posamezna pravna področja, se razvija tudi zakonodaja sama. Hitrost njenega razvoja je odvisna predvsem od kompleksnosti področja in hitrosti razvoja tega področja samega. Tako se bo zakonodaja s področja obligacijskega prava razvijala veliko hitreje kot zakonodaja na kazensko pravnem področju, saj se tudi pravni posli, ki jih obligacijsko pravo obravnava, razvijajo hitreje.

Enostavno spremljajte spremembe zakonodaje s storitvijo UL Infotok

Mednarodni sporazumi krojijo tudi mednarodne odnose v Evropski uniji

Kot smo omenili že zgoraj, pa zakonodaja ni pomembna samo znotraj posamezne države, pač pa tudi širše – v mednarodnih odnosih. Mednarodna zakonodaja ureja številna področja – mednarodni prevoz, kazensko pravo, civilno pravo,...

To smo lahko še posebej dobro občutili, ko je Slovenija leta 2004 postala članica Evropske unije, mednarodni odnosi z državami članicami EU pa so postali še tesnejši. Takrat smo morali v slovensko Ustavo vnesti 3.a člen, ki pravi, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.

Prav 3.a člen je torej temelj vseh naših mednarodnih odnosov z državami članicami EU. Vendar mednarodni odnosi segajo veliko dlje. Ne samo, da segajo izven Evropske unije, tudi med državami članicami EU se še zmeraj sklepajo mednarodne pogodbe in konvencije.

Kaj je mednarodna pogodba?

Mednarodna pogodba ali mednarodni sporazum je dogovor, ki ga skleneta dva ali več subjekta mednarodnega prava (največkrat države in mednarodne organizacije). Kot pove že njihovo ime, so podvržene mednarodnem pravu.

Teh pogodb sicer ne moremo uvrščati med zakonodajne akte posamezne države članice, mora pa biti zakonodaja držav urejena v skladu s pogodbami, h katerim se države zavežejo.

Mednarodne sporazume lahko najdemo tudi v Uradnem listu

Da bi bila vsa zakonodaja, pa tudi vse mednarodne pogodbe, katerih podpisnica je Republika Slovenija hitro in enostavno dostopne, smo izdajo Uradnega lista razdelili v tri kategorije:

• uredbeni del,
• mednarodne pogodbe,
• razglasni del.

Uredbeni del je del glasila, ki nam ponudi objavljeno ustavo, zakone in druge akte državnega zbora, državnega sveta, predsednika republike, predpise vlade in ministrov, splošne akte, ki so bili izdani za izvrševanje javnih pooblastil, odločbe in sklepe ustavnega sodišča ter akte lokalnih skupnosti, če tako določajo njihovi statuti. Uredbeni del izide v vsaki izdaji Uradnega lista.

Mednarodne pogodbe, za katere je mednarodna zakonodaja tako zelo pomembna, predstavljajo del izdaje uradnega lista, kjer najdemo objavljene mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Pogodbe so ratificirane z zakonom, uredbo ali z drugim predpisom vlade. Ta del glasila izhaja nekajkrat letno.

V razglasnem delu so objavljeni javni razpisi, javni natečaji, vpisi v registre, nekateri preklici in druge objave, ki se morajo po zakonu ali drugem predpisu objaviti uradno. Razglasni del praviloma izhaja vsak petek v elektronski izdaji Uradnega lista.

Tako lahko posamezniki hitro in enostavno dostopate do sekcije, ki jo potrebujete.

UL info tok za enostavnejše spremljanje zakonodaje

Spremljanje aktualne zakonodaje pa sedaj omogoča tudi nova storitev Uradnega lista – UL info tok. S pomočjo storitve UL info tok lahko sedaj brez težav spremljate vso zakonodajo prav na področju, ki vas zanima. V primeru naročnine na omenjeno storitev posameznik sam izbere področje zakonodaje, ki ga želi spremljati. Obvestila bo posameznik nato dobival po e-pošti ali po SMS sporočilu – odvisno od nastavitev v osebnem profilu.  

Z UL info tokom je posameznik poleg tega obveščen tudi o izidu vsake številke prej omenjenega Uradnega lista Republike Slovenije. Tako bo ves čas v koraku s časom in bo lahko spremljal dogajanja na področju zakonodaje, ves čas pa mu bodo na voljo tudi informacije o javnih naročilih v Republiki Sloveniji in tudi v Evropski uniji.

V primeru, ko posameznik išče posamezen dokument s področja zakonodaje, si lahko pomaga tudi z brskalnikom EuroVoc s pomočjo katerega bo hitro in enostavno prišel do iskanega pravnega akta.

V Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. si želimo, da bi se uporabniki naših storitev pri tem počutili varno. Zato smo tudi pri UL info tok sprejeli odločitev o tem, da je prvih 14 dni uporabe popolnoma brezplačne. Uporabniki imajo v tem času enake možnosti kot uporabniki, ki naročnino že plačujejo. Po 14-dnevni brezplačni uporabi bo uporabnik po e-pošti prejel vabilo k redni uporabi UL info toka.

Preberite tudi: gradbena zakonodaja