Komentar gradbenega zakona za lažje razumevanje zakonodaje

Komentar gradbenega zakona je še kako dobrodošel dodatek novemu zakonu, ki je bil sprejet že leto pred tem in je začel dokončno veljati leta 2022. Lani junija se je namreč začel uporabljati Gradbeni zakon GZ-1, v katerem je zaznati kar nekaj sprememb. Le-te pa naj bi bile precej dobrodošle za večino akterjev znotraj panoge.


Kaj prinaša nov gradbeni zakon?

Glede na to, da je z veljavnostjo prišlo do kar velikih sprememb znotraj panoge, je zagotovo na mestu vprašanje: »Kaj prinaša nov gradbeni zakon?« Odgovor je preobsežen, da bi ga napisali v celoti, zato smo zbrali le del sprememb, ki so začele veljati z novim predpisom.

  • Začele so veljati novosti, povezane s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja in možnostjo gradnje objektov, ki ne vplivajo na okolje. Največje spremembe se na tem področju tičejo časa veljavnosti izdanega dovoljenja. Veljati namreč začne že ob dokončno izdanem dokumentu, ne pa šele po njegovi pravnomočnosti, kot je to veljalo prej.
  • Drugače so urejeni postopki izvršbe. Ta namreč po novem sledi odločbi ustavnega sodišča in tako vključuje tudi slovensko ustavno pravico do spoštovanja doma. Ta sprememba naj bi vplivala tudi na hitrejše izdajanje dovoljenj.
  • Prav tako se novosti nanašajo na legalizacijo nepremičnin. Največja sprememba je v tej točki tu, da se dovoljenje lahko izda tudi, če se ne priložijo dokazila o pravici graditve objektov.
  • Nov splošno veljaven predpis pa naj bi prinesel tudi nekatere spremembe, ki naj bi prišle kasneje – postopoma. Do leta 2024 naj bi se namreč poslovanje na tem področju digitaliziralo. S tem pa je povezana še ena sprememba. Komunalni prispevek po novem odmerjajo že pred začetkom gradnje, plačilo tako ni več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.


 gradbeni zakon gz-1

Kaj prinaša nov gradbeni zakon izvajalcem del?

Gradbeni zakon GZ-1 prinaša tudi številne spremembe za izvajalce del.

Delovno mesto »vodja del« se je preimenovalo v naziv »vodja gradnje«. To sicer ne spreminja samih pogojev za izvajalce, spremembe pa so nastale pri vpisovanju v imenik. Tja se tako lahko od junija lani na Obrtno-podjetniški zbornici vpisujejo samo še mojstri s področja gradbene panoge. Vpis za nosilce obrtne dejavnosti tako ni več mogoč.

Posamezniki, ki ne izpolnjujejo pogojev za vodenje, so po novi panožni zakonodaji, ki je torej začela veljati lani zgodaj poleti, primorani opraviti ustrezne izpite. Vsaj mojstrski ali delovodski izpit. Predpisi pa naj bi se na tem področju v prihodnosti še zaostrovali. Verjetno bo tako kmalu prišlo celo do tega, da bodo mojstrski izpiti obvezni, če bodo obrtniki sploh želeli še naprej opravljati gradbeno dejavnost.

Mojstrski izpiti se opravljajo na Obrtni zbornici Slovenije. Delovodski izpiti pa na Gospodarski zbornici Slovenije – CPU.

Vse te spremembe in zahteve so nekoliko bolj pojasnjene tudi v komentarju.

nov gradbeni zakon

Komentar gradbenega zakona natančneje pojasnjuje novosti

Če želite bolje razumeti nov splošno veljaven predpis in dejansko ugotoviti, kaj ta prinaša, vam toplo priporočamo, da si nabavite Komentar gradbenega zakona, ki bo izšel že letos. Pripravljajo ga v založbi Uradni list RS.

Tega sta pripravili urednica prof. dr. Polonca Kovač in odvetnica mag. Vesna Sodja, pomagalo pa jima je še 17 izjemno uglednih avtorjev. Le-ti prihajajo iz vrst pripravljavcev zakona. Med njimi so tudi predstavniki inšpekcije in praktikov na MOP, ki odločajo na pritožbeni ravni. Veliko so h komentarju prispevali strokovnjaki s Fakultete za upravo in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter tisti, ki se z gradbeno panogo ukvarjajo na področnih zbornicah, v različnih podjetjih in na sodišču.


Česa vse se dotika Komentar gradbenega zakona?

Ko govorimo o tej novo izdani obsežni knjigi, govorimo o sodobni znanstveni monografiji, ki izredno široko obravnava posamezne določbe, tako s tehničnih kot pravnih vidikov. Usmerjena je predvsem k uporabnikom in jim tako pomaga pri interpretaciji novih panožnih predpisov ter spremembah, ki jih ti prinašajo.

Avtorji so v besedilu izpostavili spremembe, ki jih najdemo v Gradbenem zakonu GZ-1 in jih primerjali s prejšnjim zakonikom. Prav tako so se posvetili povezavam med različnimi splošno veljavnimi predpisi, ki vsi skupaj vplivajo na nove določbe. V monografiji pa so dostopni tudi empirični podatki in različne prakse delovanja na ustavnosodni, upravnosodni in upravni veji ter na področju prekrškov.

Komentar se prav tako osredotoča na dileme, ki se pojavljajo v praksi, hkrati pa daje tudi odgovore na optimalne rešitve, upoštevajoč vse deležnike v procesu: državo, občinske organe, investitorje, projektante, nadzornike, izvajalce, vodje del, stranske udeležence procesov in podobno. V tem pogledu se tako dotika izdajanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, gradnje brez dovoljenj, pa tudi inšpekcijskih nadzorov in ukrepov.

Ob enem omenjena monografija pokriva tudi pomemben in precej velik razkorak v literaturi, ki je nastal zaradi razmeroma novih predpisov. V vsakem primeru pa bo vsem deležnikom v procesu olajšala izvajanje del in izboljšala razumevanja Gradbenega zakona GZ-1. Ob enem pa tudi izpostavila morebitne potrebne izboljšave, ki bi splošno veljavne predpise s tega področja v bodoče še bolj definirale in izboljšale.

kaj prinaša nov gradbeni zakon