Kaj so javna naročila in zakaj potrebujemo izobraževanja o novelah zakona?

Javna naročila so tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi precej razširjena in tako tvorijo relativno velik del bruto domačega produkta. Ker gre za pomembno področje, ki je tudi precej kompleksno zasnovano, ga urejajo številni podzakonski akti, krovni zakon pa predstavlja Zakon o javnih naročilih ZJN-3, ki je bil do sedaj že noveliran. Posamezniki, ki delujejo na področju javnega naročanja, morajo biti z veljavno zakonodajo dobro seznanjeni, poleg tega pa je nujno tudi, da predpise s tega področja tudi razumejo in jih znajo uporabiti v praksi. Ne samo, da jih poznajo, pač pa morajo razumeti tudi namen določenega predpisa.

Preden se vrnemo k temu, se moramo vprašati tudi, kaj javna naročila pravzaprav sploh so. Javna naročila predstavljajo skupke dejanj, ki jih naročniki opravljajo zato, da bi zagotovili gospodarno nabavo blaga, storitev ali gradbenih del v podjetju ali drugi ustanovi. Ko govorimo o javnem naročilu imamo v mislih pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. K javnim naročilom so zavezani vsi porabniki državnega in lokalnih proračunov. Med njih lahko prištejemo šole, zdravstvene domove in bolnišnice, Državni zbor, sodišča, javna tožilstva, upravne enote in druge državne organe ter organizacije, ki so nosilci javnih pooblastil (kamor lahko na primer umestimo javno podjetje ali z njim povezane družbe, kot so Slovenske železnice, Ljubljanska Snaga ipd.). V Republiki Sloveniji je tako k javnemu naročanju zavezanih več kot 2000 naročnikov. Naročnik mora izpolnjevati posebne pogoje za priznanje sposobnosti biti naročnik v javnih naročilih. Ti pogoji predstavljajo minimalne zahteve, ki se vežejo na naročnikovo ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter na tehnično in strokovno sposobnost. Že neizpolnjevanje enega pogoja ima za posledico izločitev ponudbe iz postopka javnega naročila.

Na drugi strani je lahko ponudnik v primeru javnega naročila vsaka pravna ,pa tudi fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet javnega naročila. Pri tem ni pomembno ali gre za domačo ali tujo osebo. Zakon o javnih naročilih v svojih zakonskih določilih skrbi tudi za to, da so norme slovenske zakonodaje skladne z duhom približevanja Evropski uniji. Zaradi tega v primeru javnih naročil ne daje nikakršne prednosti domačim ponudnikom. Tuji ponudniki so pri oddaji ponudb pravno izenačeni z domačimi ponudniki.

Poznamo več vrst javnih naročil, vendar morajo biti vsa objavljena na portalu javnih naročil

Javna naročila lahko razdelimo na standardna javna naročila ter na javna naročila majhne vrednosti. Vendar za prav vsa javna naročila velja, da morajo biti objavljena na potalu javnih naročil, preden so lahko objavljena v drugih glasilih. Javna naročila drugih držav članic EU so zbrana na portalu TED (Tenders electronic daily), ki predstavlja dopolnilo Uradnemu listu Evropske unije in je objavljen na spletnem naslovu ted.europa.eu. Objavljena so javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti za objavo na portalu TED.

Naročnik mora v tipičnem postopku javnega naročanja poskrbeti za razpis dokumentacije ter oblikovati naslednje zahteve:
• opis in zahteve glede predmeta naročila,
• pogoje za priznanje sposobnosti,
• merila za izbor najugodnejšega ponudnika,
• ostale zahteve glede vsebine, oblike ponudbe,
• ostale podatke glede načina oddaje ponudbe.

Nove spremembe ZJN-3 in nujnost izobraževanja o noveli zakona

V podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. se zavedamo, da je področje javnih naročil precej kompleksno, hkrati pa zelo pomembno. Posamezniki, ki v njem delujejo potrebujejo kvalitetno in poglobljeno znanje, da se lahko javna naročila izvajajo v sklad z zakonom in drugimi predpisi. Ker se na zakonodajnem področju pripravljajo nove spremembe, so izobraževanja še toliko pomembnejša. Zakonodajalec nam namreč pripravlja novelo ZJN-3. Z novelo B omenjenega zakona zakonodajalec posega v precej uveljavljenih institutov javnega naročanja, ki bodo sedaj nekoliko spremenjeni.

Med drugim se z novelo B ZJN-3 podaljšujejo zastaralni roki v zvezi s prekrški, ki jih deležniki storijo v zvezi z javnimi naročili. Obeta se izvajanje javnih naročil za večje število najtežjih infrastrukturnih postopkov, ki bodo izvedeni po pravilih FIDIC in ki bodo sofinancirani iz sredstev EU.

JAVNO NAROČANJE - POSEBNOSTI