Z upravnim pravom se srečujemo stalno in na vseh področjih

Upravno pravo ureja skoraj vse. Je veja prava, s katero se posamezniki soočajo skoraj vsak dan – ko se namenimo po novo osebno izkaznico ali potni list, ko urejamo gradbena dovoljenja ali pa si želimo skleniti zakonsko zvezo. Upravno pravo je veja prava, ki je velikokrat nekoliko drugačna od civilnega in seveda sploh kazenskega prava, saj s svojimi načeli in določbami ureja to področje, včasih pa so te določbe za posameznike, ki se v upravnem postopku znajdejo, nekoliko nerazumljive. Verjetno pa veliko bolj kot nerazumljive določbe ZUP, posameznike zmoti čakalna doba in zmeda, ki v posameznem upravnem postopku vlada.  

Določbe in načela upravnega prava imajo namen olajšati upravne postopke posameznikom in jih narediti predvsem hitrejše in bolj ekonomične, vendar se v praksi velikokrat zalomi, saj uradniki včasih ne poznajo določbe zakona dovolj dobro, da bi lahko v skladu z njo ravnali in posamezniku upravni postopek naredili čim enostavnejši. 

Upravno pravo v Sloveniji ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)

Področje upravnega prava v Republiki Sloveniji ureja Zakon o splošnem upravnem postopku ali na kratko ZUP. Določbe Zakona o splošnem upravnem postopku določajo postopkovna pravila, po katerih morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Zakon o splošnem upravnem postopku ponuja vrsto določb, ki upravni postopek delajo hitrejši in fleksibilnejši, krajši, bolj učinkovit in tudi bolj ekonomičen. Zakon o upravnem postopku dobro uredi tudi vprašanje pooblaščanja oseb za vodenje in odločanje na različnih stopnjah odločanja v upravnem postopku v občinah. Zakon nadalje razvija elektronsko poslovanje, posebej pa dopolnjuje določbe o elektronskem vročanju, novela zakona o upravnem postopku pa je v to področje prinesla kar nekaj sprememb.  Kot pomembno novost je potrebno izpostaviti institut odpovedi pravice do pritožbe, ki ga Zakon o splošnem upravnem postopku do sedaj ni poznal. Tako se lahko sedaj posameznik že pred vročitvijo upravne odločbe pravici do pritožbe odpove, vendar lahko to odpoved kasneje prekliče. Če pa se posameznik pritožbi odpove po tem, ko mu je bila upravna odločba že vročena, pa te odločitve (odločitve o odpovedi pravici do pritožbe) ne more več preklicati.

Pripravljamo se na izid Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem