Gradbeni zakon GZ-1 – zakaj je bil sprejet?

Gradbeni zakon GZ-1 je začel veljati 31. decembra 2021 in se uporablja od 1. junija 2022. Sprejet je bil zato, ker je bil njegov predhodnik (GZ) neskladen z Ustavo Republike Slovenije (URS). GZ je bil sprejet leta 2017 in se začel uporabljati v letu 2018. Je neobhodno povezan s prostorsko zakonodajo in če je ta pomanjkljiva, se to odraža tudi na področju gradnje objektov.

Na podlagi nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v starem zakonu, so bile torej sprejete spremembe GZ-1.

Novosti so povezane zlasti s področjem javnega interesa in pravico do spoštovanja doma, ki pomeni, da zgradba, v kateri nekdo živi, ne sme biti odstranjena, če bi bil ta poseg nesorazmeren zaradi obstoja določenih okoliščin. GZ-1 upošteva načelo sorazmernosti pri poseganju v pravico do spoštovanja doma. Tehtanje med tem, ali so posegi v to pravico upravičeni in javnim interesom za odstranitev nelegalne gradnje, opravi sodišče.

Pri tem upošteva družbeni in socialni položaj osebe, ki živi v objektu, pri čemer sledi načelu socialne pravičnosti. Posamezniku omogoča, da objekt še naprej uporablja, če bi bilo ugotovljeno, da gre za nesorazmeren poseg v njegovo pravico do spoštovanja doma. V objektu lahko biva do morebitnih sprememb svojih okoliščin.

GZ-1 tako nadgrajuje postopke, ki so bili veljavni do zdaj. Omogoča tudi bolj učinkovito in hitrejšo izvedbo postopkov za gradnjo objektov, kar bo predstavljeno v nadaljevanju. V zvezi s tem zagotavlja varovan pravni interes in pravno varnost udeležencev.

Nov gradbeni zakon – kakšne so novosti?

Nov gradbeni zakon je prinesel nekatere pomembne spremembe v zvezi s poenostavitvijo pridobitve gradbenega dovoljenja ter legalizacije neskladnih in črnih gradenj.

Novost GZ-1 je, da ima vsaka pred 1. junijem 2018 zgrajena enostanovanjska stavba uporabno dovoljenje, če so izpolnjeni naslednji trije pogoji: je vpisana v kataster nepremičnin, je zgrajena v skladu z dovoljenjem in zanjo ni bil izrečen inšpekcijski ukrep. Pred zakonom GZ-1 je to veljalo samo v primeru, če je bila stavba zgrajena pred letom 1968. Za takšno stavbo je avtomatsko veljalo, da ima uporabno dovoljenje.

Še ena novost, ki jo prinaša prenova zakonodaje je, da se lahko gradbeno dovoljenje pridobi po skrajšanem postopku v 30 dneh, skladno z Zakonom o upravnem postopku. Obravnava lahko poteka preko državnega portala e-Prostor in e-Graditev. Če objekt nima vplivov na okolje, lahko investitor na svojo odgovornost prične z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

GZ-1 prinaša tudi novost pri pridobivanju hišne številke. Do sedaj lastniki nepremičnin namreč niso mogli dobiti hišne številke, če niso imeli uporabnega dovoljenja. Posledično se niso mogli stalno prijaviti na naslovu. Če stavba npr. ni imela fasade, ni dobila uporabnega dovoljenja in se stanovalci vanjo niso mogli vseliti.

Prenovljen zakon pa določa, da se uporabno dovoljenje lahko pridobi tudi brez izdelane fasade. Pogoj je, da je le-ta izvedena v treh letih od pridobitve dovoljenja. Na dvoriščih obstoječih objektov bo podjetje lahko za maksimalno tri leta postavilo skladišče in zanje po potrebi vzporedno pridobivalo gradbeno dovoljenje.

Investitorji enostavnih stavb, kot so npr. garaže, lope, drvarnice ipd., bodo morali začetek gradnje prijaviti na občini in ne več na upravni enoti. Enako velja za postavitev začasnega skladiščnega objekta. Medtem pa se prijavo začetka gradnje drugih objektov prijavi na upravni enoti.

Gradbeni zakon – spremembe: vpeljava pojma manjše rekonstrukcije

S prenovljenim gradbenim zakonom se je pojavil tudi nov pojem, in sicer manjša rekonstrukcija. Še nedavno je vsako večje poseganje v nosilno konstrukcijo stavbe veljalo za rekonstrukcijo, za katero je moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje. GZ-1 pa določa, da pridobitev dovoljenja ni več potrebna za posege oziroma dela, ki sodijo pod manjšo rekonstrukcijo (npr. izvedba zunanjega stopnišča).

Za izvedbo manjše rekonstrukcije zadošča že pisno mnenje pooblaščenega strokovnjaka s tega področja, torej arhitekta ali inženirja. Če gradbišče pri izvedbi manjše rekonstrukcije meji na javno površino, ga je treba posebej označiti in zaščititi.

Prenovljen gradbeni zakon – katere novosti še prinaša

GZ-1 prinaša še nekatere druge spremembe, in sicer:

• komunalni prispevek se odmeri po tem, ko je pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma preden se prične gradnja,
• tudi občinska inšpekcija lahko izvaja inšpekcijski nadzor nad nezahtevnim objektom,
• materiale in proizvode, ki so bili že v uporabi, je možno pod nekaterimi pogoji ponovno uporabiti, kar se sklada z načeli krožnega in trajnostnega gospodarstva,
• določbe v zvezi z legalizacijo objektov so dopolnjene – novi zakon omogoča tudi legalizacijo delov objekta. Zakon obenem določa, da se odločba o legalizaciji (šteje se za uporabno dovoljenje) lahko izda, ko se nelegalen objekt dokonča,
• za objekte daljšega obstoja (tisti, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 2005) zakon omogoča lažjo pridobitev dovoljenja,
• prinaša dodatno pravno podlago za elektronsko poslovanje (e-Graditev) in izvedbo obravnav v avdio-video obliki.

Z GZ-1 prihaja tudi do sprememb za podjetnike in obrtnike oziroma izvajalce del na objektih – to se nanaša tako na celotna kot posamezna dela. Zakon namreč zaostruje pogoje za vpis v imenik vodje gradenj. Le-ti so lahko samo še mojstri iz tega področja – tisti, ki imajo pridobljeno ustrezno delovodsko izobrazbo ali opravljen mojstrski izpit.