Čigave pravice nov Družinski zakonik ščiti najmočneje?

Pred sprejemom novega Družinskega zakonika se je v javnosti pojavljalo veliko polemik o tem ali je sprejetje Družinskega zakonika sploh pravi korak v smeri ureditve zakonodaje na področju družinskega prava. Prvi poskus sprejetja Družinskega zakonika je bil neuspešen, saj je bil neuspešen tudi referendum, ki je bil izveden. Uspešen pa je bil drugi poskus uveljavitve Družinskega zakonika, ki tako sedaj ureja vse standardne institute družinskega prava – zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroci, pa tudi razmerja med bivšimi partnerji. Zmotno pa je prepričanje, da Družinski zakonik ureja tudi istospolno partnersko skupnost, le ta je namreč urejena v posebnem zakonu - Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), Družinski zakonik pa neposredno ureja njihova razmerja do otrok. Podatkov o tem, koliko registriranih istospolnih partnerjev je po februarju 2017 preoblikovalo svojo skupnost v sklenjeno partnersko skupnost, še ni.  

V Družinskem zakoniku pa so urejeni tudi pogoji a nastanek, pravne posledice in način prenehanja zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. Življenjski skupnosti partnerjev istega spola, ki ustrezata institutoma zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti, sta urejeni v Zakonu o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/2016 – v nadaljevanju ZPZ). Ti dve skupnosti se imenujeta sklenjena partnerska zveza, ki ustvarja enake pravne posledice kot zakonska zveza, in nesklenjena partnerska zveza, ki na družinskem področju med partnerjema ustvarja enake pravne posledice kot sklenjena partnerska zveza, na področjih zunaj družinskega prava pa se njene pravne posledice ravnajo po določbah, ki veljajo za zunajzakonsko partnersko skupnost.

knjiga Družinski zakonik

Družinski zakonik ureja izjemno zapleteno področje prava

Družinski zakonik ureja enega izmed najbolj zapletenih področij, saj se tukaj vedno znova prepletajo pravice in dolžnosti med močnejšimi in šibkejšimi subjekti. Še posebej nov Družinski zakonik ščiti interese in pravice najšibkejših članov – otrok. Tako so z novim Družinskim zakonikom dobro urejena razmerja med starši in otroci, nov Družinski zakonik pa govori tudi o institutih kot so skrbništvo in posvojitev. Med novostmi Družinskega zakonika pa se nahajajo tudi določbe o tem, kdo mora za otroka poskrbeti v primeru smrti staršev.

Družinski zakonik ureja zakonsko zvezo, pa tudi razvezo zakonske zveze

Nenazadnje pa Družinski zakonik ureja tudi zakonsko zvezo in razmerja med partnerjema. Zakonska zveza se lahko glede na zakonsko podlago Republike Slovenije razveže po dogovoru ali na tožbo. V primeru skupnih otrok se morata starša pred razvezo zakonske zveze posvetovati s Centrom za socialno delo, kjer bodo poskrbeli, da bo kljub razpadu zakonske skupnosti za otroka kar najbolje poskrbljeno. Pri tem je potrebno določiti tudi višino preživnine za otroka in se dogovoriti o skrbništvu ter izvajanju stikov tistega starša, ki mu skrbništvo ne bo pripadlo. Če se starša o vsem tem ne moreta dogovoriti sledi razveza zakonske zveze na tožbo, vendar sodišče ves čas postopka pazi na pravice najmlajših, v kolikor pa si otroci dovolj stari, da lahko izrazijo mnenje o tem, s kom bi raje prebivali, bo sodišče upoštevalo tudi slednje.

V Družinskem zakoniku najdemo tudi institute o preživnini med zakoncema

Pozabiti pa ne smemo niti na institut preživnine med zakoncema. Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Zakonec ni dolžan preživljati drugega zakonca, če bi bilo s tem ogroženo njegovo lastno preživljanje ali preživljanje mladoletnih otrok, ki jih je po tem zakonu dolžan preživljati.

Nov Družinski zakonik je dostopen tudi v spletni knjigarni Uradnega lista, kjer vam je na voljo tudi velika izbira drugih pravnih knjig.