Plačilne storitve oz. bančništvo, lahko deluje le z digitalizacijo

Plačilne storitve predstavljajo široko in kompleksno področje, ki zajema številne storitve različnih subjektov. Plačilne storitve lahko opredelimo:

- kot aktivnosti, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
- aktivnosti, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa, in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa;
- aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami) v breme in v dobro plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun, ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev;
- aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami), pri katerih so denarna sredstva zagotovljena z odobritvijo posojila uporabniku.

Poleg tega pod plačilnimi storitvami razumemo tudi izdajanje plačilnih instrumentov oz. pridobivanje plačilnih transakcij, izvrševanje denarnih nakazil, storitve odreditve plačil ter storitve zagotavljanja informacij o računih.

Vidimo lahko, da je definicija plačilnih storitev precej široka in v to sfero uvrščamo številne dejavnosti, ki jih izvajajo različni subjekti.

Na območju Republike Slovenije lahko plačilne storitve opravljajo ponudniki plačilnih storitev, ki so:
- banke,
- družbe za izdajo elektronskega denarja,
- družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo,
- plačilne institucije,
- plačilne institucije z opustitvijo,
- ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih,
- Banka Slovenije,
- Uprava Republike Slovenije za javna plačila ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji.

Digitalizacija bančništva kor ene veje plačilnih storitev

Ko omenjamo plačilne storitve se velikokrat spomnimo tudi bančništva, ki ga seveda zelo logično povezujemo tudi s plačevanjem različnih računov, vendar je bančništvo še veliko več. Bančništvo bi lahko na kratko opisali kot dejavnost banke. Banko pa lahko opredelimo kot institucijo, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, kot sta na primer sprejemanje depozitov in dajanje kreditov.

Tako kot na vseh drugih področjih našega življenja se tudi na področju bančništva in plačilnih storitev dogaja digitalizacija. Eden izmed najbolj opaznih korakov, ki ga lahko potrošniki opazimo v digitalizaciji bančništva, so elektronske banke, ki jih imamo na svojih računalnikih in telefonih. Sedaj nam za plačevanje različnih računov in drugih plačilnih aktivnosti ni več potrebno hoditi na banko, pač pa lahko vse opravimo iz udobja domače dnevne sobe. Seveda pa skupaj z digitalizacijo prihaja tudi do nekaterih tveganj, ki jih prej nismo poznali, zato je nujno, da so elektronske banke pravilno zaščitene.

Z epidemijo Covid-19 je digitalizacija plačilnih storitev dobila nov pomen

Vsekakor je v področje plačilnih storitev relativno grobo posegla tudi epidemija Covid-19, ki je poskrbela predvsem za digitalno preobrazbo velike večine plačilnih storitev. Oddaljeni dostop do dokumentov in procesov, brezpapirno poslovanje, internet stvari, v zadnjem času pa tudi internet vedenj, hitreje prodirajo v poslovno uporabo. Prav zaradi tega narašča tudi obseg brezgotovinskega plačevanja – tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah Evropske Unije, trendi pa se na tem področju še ne umirjajo. Ljudje se namreč skušajo v čim večji meri izogniti stikom z namenom manjšega prenosa virusa in zadeve, kot so plačilne storitve, raje opravljajo iz svojega doma ali pisarne. Ob sicer še vedno velikih razlikah v plačilnih navadah v EU, zlasti med severnimi in južnimi državami, brezgotovinska, še posebno spletna in mobilna plačila, pospešeno najedajo delež marsikje še vedno vodilnega gotovinskega poslovanja.

Seveda pa se z brezgotovinskim plačevanjem neposredno povezano tudi plačevanja na spletu. Pomen spletnih trgovin se je v obdobju, ko si ljudje prizadevamo zajeziti virus, ki se širi po svetu, še povečal. Spreminjajo se tudi razmerja med načini brezgotovinskega plačevanja: poleg sicer po pogostosti še vedno vodilnih transakcije s kreditnimi in z debetnimi karticami, narašča tudi število transakcij v spletnem bančništvu, mobilnem plačevanju z digitalnimi denarnicami, tudi z digitalnimi denarnicami trgovcev.

Na dogodku Novi izzivi bo govora o novostih, ki jih pričakujemo v tem letu

V podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. se zavedamo, kako zelo pomembni so izzivi s katerimi se bomo v prihodnjem letu soočili, zato smo se odločili za prireditev dogodka z naslovom Novi izzivi, ki se je uveljavila kot prireditev, na kateri udeleženci iz finančne, pa tudi iz drugih, s plačili in podatki povezanih dejavnosti, neposredno spoznajo novosti s tega področja. Dogodka se bodo udeležili strokovnjaki z različnih področji. Med njimi ne bo manjkalo predstavnikov regulatorja, panožnih združenj, klasičnih ponudnikov plačilnih storitev, bančnikov, zavarovalničarjev, telekomunikacijskih operaterjev, trgovcev, marketinških strokovnjakov in drugih strokovnjakov s področja plačilnih storitev. Znanja bo v enem prostoru zares veliko, vsi udeleženci pa bodo lahko komentirali izkušnje in soočili poglede na tveganja in priložnosti na področju finančnih storitev, obenem pa tudi kot na nove možnosti nakupnega ravnanja potrošnikov.

Komu je dogodek namenjen?

Dogodek je priložnost za srečanje in pogovor udeležencev iz različnih dejavnosti, pa tudi za pogovor s predstavniki državnih organov. Vse vsebine, ki se jih bomo na dogodku dotaknili, so prav gotovo razlog, da se konference udeležite vsi posamezniki, ki se neposredno ukvarjate z uvajanjem tehnoloških novosti in z novimi predpisi, kot predvsem tudi tisti, ki ste odgovorni za trženje, odnose z uporabniki, uporabo s podatki in za prihodke, ter seveda predstavniki vodstev, ki se zavedajo vpliva poslovnih novosti na uspešnost poslovanja.