Zakon o delovnih razmerjih celovito ureja področje delovnega prava

Delovno pravo je relativno zapleteno področje, s katerim pa se sreča skoraj vsak državljan – lahko na strani zaposlenega ali na strani zaposlovalca. Sploh v času, ko nas je vse presenetila pandemija COVID-19 se je veliko zaposlenih – pa tudi delodajalcev – podrobno seznanilo z normami delovnega prava pri nas.

Kako Zakon o delovnih razmerjih ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Največ se je v zadnjih tednih govorilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V Sloveniji imata delodajalec in zaposleni možnost, da se o odpovedi pogodbe o zaposlitvi sporazumeta. Glede na Zakon o delovnih razmerjih mora biti sporazum sklenjen v pisni obliki, delodajalec pa mora delavca tudi opozoriti na posledice, ki jih sporazum prinaša.

Vendar je realnost žal velikokrat drugačna in do sporazumne odpovedi ne pride. Odpoved pogodbe je lahko redna ali izredna. Pri redni odpovedi pogodbe mora razloge za odpoved delodajalec navesti, če pa odpoved podaja delavec mu razlogov, zaradi katerih je do odpovedi prišlo, ni potrebno navajati. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec poda le ob hudih kršitvah s strani delodajalca. Te razloge najdemo naštete v 111. členu ZDR-1. V primeru redne odpovedi ni posebnega postopka. Delavec mora podati pisno redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Ko se odpovedni rok izteče, je pogodba prekinjena. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delavec na kršitve najprej opozoriti delodajalca, ter podati prijavo na inšpektorat za delo. Če delodajalec v treh delovnih dneh ne odpravi kršitev, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Seveda je pri odpovedi pogodbe potrebno biti pozoren tudi na odpovedne roke. V primeru redne odpovedi mora delavec spoštovati odpovedni rok, določen v pogodbi o zaposlitvi. V primeru izredne odpovedi pa odpovednega roka ni.

Zakon o delovnih razmerjih pa opredeljuje tudi odpravnino, v primeru prenehanja delovnega razmerja. Če gre za redno odpoved, delavec do odpravnine ni upravičen. Prav tako ni upravičen do nadomestila za brezposelnost s strani zavoda RS za zaposlovanje. Na drugi strani pa je v primeru izredne odpovedi delavec upravičen do odpravnine, nadomestila za brezposelnost s strani zavoda RS za zaposlovanje, ter tudi do odškodnine za izgubljeni odpovedni rok.

Seveda pa se zakon o delovnih razmerjih ne omejuje zgolj na odpoved pogodbe, pač pa vsebuje tudi številna določila o izrabi letnega dopusta, regresu, prerazporejanju delavcev na delo in številnih drugih tematikah, na katere morda ne pomislimo takoj.

Podlago oz. osnovna pravila o tem, kako se izrablja letni dopust, prav tako določa ZDR-1. Konkretneje lahko izrabo dopusta opredeljuje kolektivna pogodba, ali pa, v kolikor ga delodajalec sprejme, pravilnik o izrabi letnega dopusta. Lahko pa za izrabo dopusta veljajo le določila, ki jih najdemo v ZDR-1. V tem primeru se dopust izrablja skladno z dogovorom, pri tem pa se upoštevajo: potrebe delovnega procesa pri delodajalcu, možnosti za počitek in rekreacijo delavca in družinske obveznosti delavca. Delavec mora vsaj 2 tedna dopusta izrabiti v kosu. Delodajalec lahko od delavca zahteva, da izrabo teh dveh tednov planira v naprej. Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca obvestiti najmanj 3 dni pred izrabo.

Kaj ZDR-1 pravi o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa?

Poleg tega pa veliko težavo na delovnopravnem področju povzroča tudi neenakomerna prerazporeditev polnega delovnega časa. Na videz povsem preproste določbe Zakona o delovnih razmerjih v praksi odpirajo pomembna vprašanja, predvsem z vidika varovanja pravic delavcev. Za neenakomerno razporeditev delovnega časa je značilno, da je v nekaterih obdobjih delovni čas delavca daljši od polnega, pri čemer ne sme biti daljši od 56 ur na teden, v drugih obdobjih pa je krajši od polnega. Polni delovni čas pa se upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. To pomeni, da delavec v največ šestmesečnem obdobju ni delal več kot polni delovni čas (na primer 40 ur na teden).

V naši knjigarni je že na voljo ZDR-1 z uvodnimi pojasnili

Na področju delovnega prava lahko tako najdemo najštevilčnejše določbe. V založbi Uradni list Republike Slovenije d.o.o. smo se zato odločili za izdajo uvodnih pojasnil k Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) mag. Nine Scortegagna Kavčnik. V uvodnih pojasnilih so izpostavljene predvsem dileme, ki so se pojavile v zadnjih sedmih letih veljavnosti in uporabe novega ZDR-1. Knjiga ponazarja praktična vprašanja, novejšo sodno prakso, stališča oz. Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektorata Republike Slovenije za delo.

Knjiga je namenjena tistim, ki se s področjem delovnega prava ukvarjajo, pa naj gre za odvetnike, sodnike, tožilce ali druge pravnike. Seveda pa bo zelo pripomogla tudi tistim, ki morajo razumeti pomen določb delovnega prava, na primer delodajalcem ali delavcem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na študente, ki se z delovnim pravom srečujejo prvič, s pomočjo uvodnih pojasnil pa bodo hitreje in enostavneje razumeli duh norm Zakona o delovnih razmerjih. 

Več knjig s področja prava lahko najdete na: https://www.uradni-list.si/knjigarna