Kazensko pravo ima dve funkciji: varstveno in garantno funkcijo

Kazensko pravo je specifično, vendar zelo pomembno pravno področje, ki ima dve funkciji. Kazensko pravo in kazenskopravna zakonodaja ščitita ljudi pred kaznivimi dejanji posameznikov iz družbe (temu rečemo varstvena funkcija kazenskega prava), hkrati pa ima kazenskopravna zakonodaja tudi izjemno pomemben nalogo varovanja posameznikov pred samovoljnim poseganjem države v pravice posameznikov (temu rečemo garantna funkcija kazenskega prava). Ta aspekt kazenskega prava se je pojavil v času francoske revolucije, ko so ljudje prvič zahtevali jasno določena pravila, ki bi jih zaščitila pred samovoljnim ravnanjem države in njenih organov. Kot taka mora biti kazenskopravna zakonodaja jasno določena, kazenskopravne norme morajo biti jasne in razumljive vsakomur, poleg tega pa mora biti zakonodaja s tega pravnega področja v skladu z Ustavo republike Slovenije.

kazensko pravo

Področje kazenskega prava v Sloveniji urejata ZKP in KZ-1

Kazenskopravno področje v Sloveniji urejata dva zakona. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) vsebuje procesno pravne določbe o samem kazenskem postopku. Tako določa organom kdaj se kazenski postopek uvede, kako morajo med kazenskim postopkom ravnati in kakšne pravice ima osumljeni kaznivega dejanja. Zakon o kazenskem postopku dopolnjuje Kazenski zakonik (KZ-1), ki vsebuje materialnopravne določbe kazenskega prava. V KZ-1 lahko najdemo vsa kazniva dejanja in njihove prepoznavne znake, pa tudi sankcije zanje. V uvodnem delu Kazenski zakonik ponuja tudi načela kazenskega prava in druge splošne določbe o kazenskem postopku.

Določbe Kazenskega zakonika morajo biti jasne, natančne in predvsem dostopne posameznikom. Samo tako bomo lahko zagotovili obe funkciji kazenskega prava, saj se bodo lahko posamezniki z določbami KZ-1 v naprej seznanili, jasnost določb pa bo omogočala hiter in učinkovit kazenski postopek zoper posameznika, ki je kaznivo dejanje zagrešil.

V knjigarni Uradnega lista lahko naročite Kazenski zakonik KZ-1E

kazenski zakonik KZ-1

V Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. smo izdali novelo KZ-1E, ki je pričela veljati julija 2017 in jo lahko naročite kar v spletni knjigarni na naši spletni strani. Najpomembnejše spremembe, ki jih novela KZ-1E prinaša za posebni del zakona, so: spremembe kaznivih dejanj »zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti« (240. člen KZ-1) in »oškodovanje upnikov« (227. člen KZ-1), spremembe kaznivega dejanja »zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic« (257. člen KZ-1), spremembe kaznivih dejanj »kršitev temeljnih pravic delavcev« (196. člen KZ-1), »zaposlovanje na črno« (199. člen KZ-1) in »kršitev pravic iz socialnega zavarovanja« (202. člen KZ-1), spremembe kaznivega dejanja »prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države« (308. člen KZ-1), spremembe kaznivega dejanja »zloraba osebnih podatkov« (143. člen KZ-1), spremembe in dopolnitve terorističnih kaznivih dejanj. Tudi v svojem splošnem delu novela KZ-1E prinaša določene spremembe, med katerimi lahko izpostavimo: novo določbo o namenih kaznovanja, ponovno uvedbo stranske kazni izgona tujca iz države, spremembe na področju izreka enotne kazni za kazniva dejanja v steku, spremembe določbe o preklicu pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja, spremembe ureditve varstvenega nadzorstva. Spremembe in dopolnitve KZ-1E so v knjigi natisnjene polkrepko. Knjigi je dodano tudi stvarno kazalo mag. Janeza Topliška z dopolnitvijo dr. Sabine Zgaga Markelj.

Kazensko pravo je pravna sfera, ki lahko najgloblje poseže v pravice vsakega posameznika, saj se mu lahko na podlagi določb Kazenskega zakonika celo odvzame ali pa omeji prostost. Prav zato morajo biti določbe obeh zakonov natančno določene, subjekti pa jih morajo tudi razumeti in jih znati v pravi luči uporabiti. Norme kazenskega prava pa se dan danes v Sloveniji še zmeraj interpretirajo narobe in zato v kazenskem postopku velikokrat prihaja do zmede in zavlačevanja postopka, kar ima lahko velike in neprijetne posledice, tako na posamezniku, ki je kaznivega dejanja obtožen kot tudi na njegovih bližnjih. Velikokrat pa k nekolikšni zmedi na kazenskopravnem področju prispeva tudi sama sodna praksa, ki si v svoji biti velikokrat nasprotuje in omogoča, da se norme Kazenskega zakonika tako razlagajo v različnih smereh in interpretacijah.

Na voljo tudi Komentar kazenskega zakonika (KZ-1) ki razjasni veliko vprašanj

Veliki znanstveni komentar KZ1S tem namenom smo v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. izdali tudi Komentar kazenskega zakonika KZ-1, ki bo pomagal razumeti določbe kazenskega prava v pravi luči, s tem pa bodo postopki pred sodišči hitrejši in enostavnejši. Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), so uredili dr. Katja Filipčič, dr. Damjan Korošec in Stojan Zdolšek s skupaj 47 avtorji. Knjiga obsega komentar posebnega dela KZ-1, ki vključuje 291 členov, na skupaj več kot 3000 straneh. Komentar Kazenskega zakonika je prvi tovrsten komentar v Sloveniji in vsebuje poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij, pri katerem sodeluje ekipa strokovnjakov z vseh področij prava – zastopani so raziskovalci s Pravne fakultete v Ljubljani in vrste drugih institucij (tudi Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani). Komentar kazenskega zakonika KZ-1 je obsežno, poglobljeno in aktualno delo, ki je namenjena vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s kazenskim pravom: odvetnikom, tožilcem, sodnikom, tudi gospodarstvenikom in obramboslovcem, različnim inšpektorjem, študentom in drugim strokovnjakom, seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na študente, ki se s področjem kazenskega prava srečujejo prvič, komentar pa bo pojasnil marsikatero dilemo študenta.