Javna naročila – kaj je njihov predmet in kdo je naročnik?

Javna naročila predstavljajo izjemno pomemben del bruto domačega proizvoda – ne samo v Sloveniji, pač pa tudi širše, v Evropski uniji. Javno naročilo je po svoji definiciji pisno sklenjena odplačna pogodba, ki jo sklene eden ali več gospodarskih subjektov z enim ali več naročniki. Predmet javnega naročila je lahko izvedba gradnje, dobava blaga ali izvedba storitve.

Javna naročila so natančno urejena v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), v skladu s katerim mora naročnik svoje dobavitelje blaga in izvajalce storitev ali gradenj praviloma izbrati v postopku javnega naročanja. Javno naročanje je pravzaprav postopek, ki se izvede z namenom izbire najugodnejšega dobavitelja oz. izvajalca storitev ali gradenj. Postopek temelji na zagotavljanju gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev.

Kaj je javna uprava in kako je povezana z javnimi naročili?

Mnogokrat v laičnem prostoru pomislimo, da so javna naročila in javna uprava neposredno povezana. Vendar to drži le delno. Javna uprava je uprava v javnih zadevah. Delovanje javne uprave je obraz države in družbenega gledanja na razmerje med skupnostjo in posameznikom. Nekateri avtorji enačijo pojma javna uprava in javni sektor, nekateri pa so mnenja, da je pojem javnega sektorja širši kot pojem javna uprava. Ker pa je – kot bomo videli v nadaljevanju – javna uprava porabnik državnega proračuna, je zavezana k javnemu naročanju.

Javna naročila so velikokrat povezana tudi z javno lastnino oz. z javnimi naložbami. Javna lastnina je pojem, ki ga lahko enačimo s pojmom javno dobro, med katerega štejemo na primer obalo, morje, zrak in druge javne dobrine. Kot bomo videli kasneje, javne lastnine ne moremo v popolnosti enačiti z javno infrastrukturo, ki je opisana v nadaljevanju in ki je predmet javnega naročanja. Prav z javno infrastrukturo pa so povezane javne naložbe, ki jih izvaja tudi javna uprava.

Ali je javna uprava zavezana k oddaji javnih naročil?

K javnemu naročanju so v Republiki Sloveniji zavezani vsi neposredni pa tudi posredni uporabniki državnega proračuna. Govorimo o organih Republike Slovenije, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih osebah javnega prava. Med slednje prištevamo javne sklade, zavode in javne gospodarske zavode ter druge pravne osebe, ki so ustanovljene s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave, in ki so večinsko financirane ali so pod upravljavskim nadzorom državnih ali lokalnih organov oz. drugih oseb javnega prava.     

Vidimo lahko, da bo javno naročilo izvedeno tudi v primeru, ko bo šlo za obnovo, prenovo ali gradnjo javne infrastrukture, saj so naročniki takšnih del navadno neposredni ali a vsaj posredni uporabniki državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti. Poleg tega je iz povedanega razvidno, da je javna uprava zavezana k oddaji javnih naročil, saj gre za porabnike državnega ali lokalnih proračunov.

Med javno infrastrukturo štejemo na primer:

• prometno infrastrukturo,
• energetsko infrastrukturo,
• komunalno infrastrukturo,
• elektronske komunikacije,
• vodno infrastrukturo,
• infrastrukturo za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja,
• drugo javno infrastrukturo.

Kaj so javna naročila male vrednosti in kakšna pravila veljajo za njih?

Poleg navadnih javnih naročil poznamo še evidenčna javna naročila in javna naročila male vrednosti. Kot že samo ime pove, gre za naročila, ki zaradi manjše vrednosti naročenega niso podvržena celotnemu postopku javnega naročanja.

• Med evidenčna javna naročila štejemo naročila do vrednosti 20.000 € oz. 40.000 € brez DDV.
• Med javna naročila malih vrednosti štejemo vsa naročila blaga in storitev med vrednostjo 20.000 do 207.000 € brez DDV za zavode in druge osebe javnega prava in med vrednostjo 20.000 do 134.000 € brez DDV za občine, mesta in organe RS ter med vrednostjo 40.000 do 500.000 € za gradnje.

Določbe Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) se na splošnem področju ne uporabljajo, kadar gre za zgoraj omenjena javna naročila. Je pa naročnik tudi v primeru evidenčnega javnega naročila obvezan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti.

Elektronsko javno naročanje ponuja številne možnosti

Za področje javnega naročanja je odgovorno Ministrstvo za javno upravo. Od 1.4.2018 se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij, (to velja tudi za elektronsko oddajo ponudb), praviloma uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Zato je Ministrstvo za javno upravo vzpostavilo informacijski sistem za elektronsko javno naročanje e-JN. S pomočjo tega sistema, lahko posamezniki elektronsko oddajo javna naročila, ponudniki pa na njih podajo ponudbe.

Storitev UL info tok za enostavno sledenje javnim naročilom

Javnim naročilom je sedaj mogoče zelo enostavno slediti tudi s pomočjo nove storitve Uradnega lista Republike Slovenije d.o.o. – UL info tok. Gre za storitev, ki posameznikom ponuja zbrano zakonodajo, javna naročila, pa tudi informacije o stečajnih postopkih. Vse to na enem mestu – v uporabniških straneh posameznega naročnika.

Posameznik lahko v okviru storitve UL info tok sledi javnim naročilom več naročnikov hkrati. Povzetek posameznega javnega naročila je na ogled na seznamu javnih naročil na UL info toku, s klikom na lupo.

Za večino javnih naročil je v Ul info tok mogoče najti tudi razpisno dokumentacijo, ki si jo naročnik lahko tudi shrani. V primeru, ko razpisna dokumentacija ni na voljo, je ob javnem naročilu podana povezava do objavitelja naročila, kjer je navadno mogoče najti tudi razpisno dokumentacijo.

Ko posameznik preko platforme UL info tok prejme obvestilo o posameznem naročilu, je poleg podana tudi informacija o časovnem okviru postavljanja vprašanj objavitelju, prav tako pa tudi povezava z obrazcem za postavljanje vprašanj na Portalu javnih naročil.

Brezplačno 14-dnevno poskusno obdobje

Ker si v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. želimo, da se uporabniki naših storitev počutijo zadovoljno in varno, je prvih 14 dni uporabe storitve UL info tok brezplačne. V tem času imajo uporabniki popolnoma enake možnosti kot tisti, ki so na storitev že naročeni. Po preteku 14 dni bo posameznik po e-pošti prejel vabilo k podaljšanju storitve Ul info tok.