Zakon o delovnih razmerjih ureja delovna razmerja v Sloveniji

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je ključni pravni dokument v Sloveniji, ki ureja področje delovnih razmerij med delodajalci in delavci. V skladu z njim so določene pravice in dolžnosti tako delodajalcev kot tudi delavcev ter postopki za reševanje sporov na področju delovnih razmerij. Nekatera ključna področja, ki jih ureja ta zakon, vključujejo:

• Sklenitev delovnega razmerja: zakon določa pogoje, pod katerimi se lahko sklene delovno razmerje, vključno s pravicami in dolžnostmi delodajalca in delavca.
• Delovni čas in počitki: določa pravila glede trajanja delovnega časa, odmorov med delom, letnega dopusta in drugih oblik počitka.
• Plačilo in druge denarne ter nestvarne pravice delavca: ureja pravice delavca do plače, dodatkov, regresa, izplačila za delo v nedeljo ali praznikih, odpravnin in drugih denarnih ter nestvarnih pravic.
• Prenehanje delovnega razmerja: opredeljuje različne načine prenehanja delovnega razmerja, vključno s sporazumnim prenehanjem, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali delavca, ter postopke in pogoje za vsak način prenehanja.
• Pravica do sindikalnega delovanja: delavcem zagotavlja pravico do organiziranja v sindikate in sodelovanja v sindikalnih dejavnostih.
• Postopki v primeru kršitev: določa postopke za reševanje sporov med delavci in delodajalci, vključno s postopki pred delovnim in sodiščem.

V veljavo je stopila novela Zakona o delovnih razmerjih

ZDR-1 se redno spreminja in posodablja v skladu s spremembami v družbi, gospodarstvu in zakonodaji ter s potrebami delavcev in delodajalcev. Pomembno je, da so tako delavci kot tudi delodajalci seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. S 16. 11. 2023 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je v nacionalno zakonodajo vnesel potrebne spremembe in dopolnitve, ki jih zahteva pravo EU. Med glavnimi cilji, ki jih zasleduje ZDR-1D, so:

• nadgraditve postopka redne odpovedi zaposlitvene pogodbe iz krivdnega razloga z namenom zagotavljanja pravne varnosti delavca;
• predstavniki delavcev so učinkoviteje zavarovani pred odpovedjo;
• pravica delavca do odklopa – delodajalec ima obveznost zagotoviti delavcu, da mu ne bo razpolago v času, ko uveljavlja pravico do počitka ali upravičene odsotnosti z dela;
• delovnopravno varstvo delavcev žrtev nasilja v družini.

Novela ZDR-1 izboljšuje delovne pogoje za predstavnike delavcev

S predlaganimi spremembami se želi izboljšati delovne pogoje tako, da se spodbudi večjo preglednost in predvidljivost zaposlitev ob zagotavljanju fleksibilnosti na trgu dela. Prva tako se želi izboljšati dostop delavcev do informacij, povezanih z delovnimi pogojim in izboljšati same delovne pogoje, pri čemer so še zlasti izpostavljeni oskrbovalci in starši.

Ena od novosti bo zagotovitev učinkovite pravne varnosti predstavnikov delavcev pred nezakonito odpovedjo delovnega razmerja. S tem namenom spremenjen Zakon o delovnih razmerjih vnaša spremembe v zadržanje učinkovanja odpovedi za predstavnike delavcev do odločitve delovnega sodišča prve stopnje ali največ šest mesecev. Prav tako uvaja zvišanje nadomestila plače v primeru prepovedi opravljanja dela, in sicer namesto 50 % bodo upravičeni do plače v višini 80 %.

Novela ZDR-1 z novimi obveznostmi za delodajalca

Spremenjen in dopolnjen Zakon o delovnih razmerjih vnaša spremembe tudi na področje obveznosti delodajalca v situaciji, da je delavcu podano opozorilo pred odpovedjo na njegovo pisno zahtevo, ki je lahko podana v treh delovnih dneh od prejetja pisnega opozorila. Delodajalec se lahko v najmanj treh in največ 30 dneh izjavi o kršitvah, ki jih očita delavcu, razen v primeru obstoja okoliščin, v katerih je to od njega neupravičeno pričakovati. Na delavčevo zahtevo se nato izvede zagovor glede okoliščin kršitve. Na delavčev predlog je lahko pri tem vključen tudi predstavnik delavcev, npr. sindikalni predstavnik, delavski zaupnik oziroma svet delavcev) ali druga pooblaščena oseba.

Dopolnjen Zakon o delovnih razmerjih in oskrbovalski dopust

Spremenjen Zakon o delovnih razmerjih prinaša novost tudi pri neplačani odsotnosti z dela v trajanju pet dni, v primeru, da mora delavec zagotoviti znatnejšo nego družinskega člana oziroma nekoga, s katerim živi v gospodinjstvu, če obstajajo za to zdravstveni razlogi. Do oskrbovalskega dopusta je delavec upravičen v primeru, ko mu po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ne pripada odsotnost z dela.

Delavec mora delodajalca obvestiti, preden nastopi oskrbovalski dopust, kakor tudi o razlogu za odsotnost, in sicer najkasneje v treh delovnih dneh. Delavec delodajalcu predloži izjavo, v kateri so navedene okoliščine odsotnosti in oseba, ki ji bo zagotovljena nega. Priložiti mora tudi dokazila, kot so npr. potrdilo CSD-ja, zdravnika ipd.

Spremenjen Zakon o delovnih razmerjih, pravica do odklopa in krajšega delovnega časa

Spremenjen Zakon o delovnih razmerjih oziroma njegova novela med drugim uvaja že omenjeno pravico do odklopa. Delodajalec mora delavcu po novem zagotoviti pravico do odklopa, kar pomeni, da mu delavec ne bo na voljo v času počitka ali upravičene delovne odsotnosti.

Delodajalec mora to pravico konkretizirati s sprejetjem ustreznih ukrepov znotraj kolektivne pogodbe v roku leta dni od uveljavitve novele. Novela zakona uvaja tudi možnost krajšega delovnega časa za določeno obdobje, in sicer za delavca, ki ima otroka do starosti 8 let, kakor tudi za delavca oskrbovalca, v kolikor ima potrebo po usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Delodajalec ima 15 dni časa, da se odzove na predlog delavca ali utemelji svojo odločitev.