Zakon o kazenskem postopku (ZKP) – kaj določa?

Kazenski postopek je postopek ki steče pred kazenskim sodiščem zoper obdolženca in kasneje obtoženca določenega kaznivega dejanja. Namen postopka je storilcu izreči primerno sankcijo za kaznivo dejanje, če ga je storil oz. ga oprostiti, če je v postopku ugotovljeno, da očitanega kaznivega dejanja ni storil. Kazenski postopek sestoji iz različnih faz.

Glede na faze postopka različno poimenujemo tistega, zoper katerega postopek teče. V predkazenskem postopku pred okrožnim sodiščem tako osebo imenujemo osumljenec. V postopku pred okrajnim sodiščem obdolženec. V kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem pred pravnomočnostjo obtožnice obdolženec ter po pravnomočnosti obtožnice obtoženec. Če je oseba spoznana za krivo in je s pravnomočno sodbo obsojena, jo imenujemo obsojenec.  

Zakon o kazenskem postopku v kazenski postopek postavlja več vrst strank

V kazenskem postopku sodelujejo različne stranke:

• Osumljenec, obdolženec ali obtoženec, za katerega velja splošni izraz obdolženec je oseba, ki ji je očitano kaznivo dejanje.
• Zagovornik obdolženca je oseba, ki brani obdolženca, praviloma odvetnik.
• Oškodovanec je oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna ali premoženjska pravica. Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za oškodovanca štejejo tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, njegov posvojenec ali posvojitelj, njegov bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je bila dolžna preživljati.
• Preiskovalni sodnik je sodnik, ki vodi preiskavo. Preiskovalni sodnik kasneje v obravnavi ne more sodelovati kot sodnik.
• Predsednik senata je sodnik, ki vodi postopek po obtožnici pred sodiščem.

Vas zanima kazenski zakonik? Več informacij tu >>

V Zakonu o kazenskem postopku najdemo predvsem določila o procesnem deli postopka

Določila o procesnem delu kazenskega prava – torej o kazenskem postopku določa Zakon o kazenskem postopku (ZKP). V njem najdemo določbe o tem, kako postopek poteka, katere institute je v času postopka potrebno upoštevati, pa tudi roke, ki se jih je med postopkom potrebno držati. Preden kazenski postopek sploh steče, pa ZKP opredeljuje še preiskavo in predkazenski postopek, ki morata biti opravljena, da se lahko prične osumljencu soditi za določeno dejanje.

Kaznivo dejanje je lahko oblastem priglašeno na dva načina. Lahko ga v ustni ali pisni obliki prijavi oškodovanec ali ga odkrije policija. Policija je tista, ki v vsakem primeru razišče okoliščine dejanja. Pri tem jo v nekaterih primerih usmerja državno tožilstvo. Državni tožilec lahko na sodišče vloži zahtevo za preiskavo. Če državni tožilec obvesti oškodovanca, da ne bo vložil zahteve za preiskavo, lahko preiskavo zahteva oškodovanec kot. Zahtevo mora oškodovanec vložiti pri sodišču v roku 30 dni od prejema sporočila državnega tožilca. V preiskavi sodišče na podlagi gradiva policije in državnega tožilstva dodatno preveri okoliščine kaznivega dejanja ter zbira dokaze.

Po koncu preiskave državni tožilec oceni ali obstaja dovolj dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka. Če oceni, da je dokazov dovolj, vloži obtožnico. Kot pravi Zakon o kazenskem postopku – na podlagi obtožnice sodišče začne glavni del kazenskega postopka. ZKP določa, da je obtožnica skupaj z gradivom preiskave po predpisanem postopku dodeljena enemu od sodnikov kazenskega oddelka. Obtožnica se vroči obtožencu in zagovorniku.

Po ZKP sledi predobravnalni narok, na katerem se obdolženi izreče o svoji krivdi in predlaga morebitne dodatne dokaze. Najpomembnejši del postopka glede na Zakon o kazenskem postopku pa predstavlja glavna obravnava. Na glavni obravnavi državni tožilec predstavi obtožnico, sodnik (senat) posluša zagovor obdolženca in izvede ostale dokaze. Na podlagi tega sodišče odloči o tem, ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje ali je zanj kazensko odgovoren in o kazenski sankciji ter drugih ukrepih. Sodnik sodbo izreče na naroku.

Več o kazenskem postopku si preberite v knjigi

Kaj prinaša novela ZKP-O?

Vidimo lahko, da je Zakon o kazenskem postopku zakon, ki je za samo kazensko pravo izjemno pomemben in poleg Kazenskega zakonika (KZ-1) predstavlja temeljni zakon kazenskega prava. Državni zbor RS je v zadnjem delu leta 2020 na svoji  sprejel novelo ZKP-O. Namen te novele je uskladiti slovensko kazenskoprocesno ureditev z evropsko ter bolj ekonomično urediti kazenski postopek in ga poenotiti s pravdnim postopkom. Novela vzpostavlja nov tip državnega tožilca, ki ga imenujemo evropski državni tožilec. Poleg tega je bila z novelo v slovenski postopek prenesena tudi Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v postopku (Direktiva (EU) 2016/800).

Novela si poleg vsega prizadeva še za bolj ekonomičen in predvsem bolj učinkovit kazenski postopek, zato uvaja tudi nekatere druge pomembne spremembe. Tako se z novelo Zakona o kazenskem postopku spreminja položaj državnega tožilca, dodaja pa se tudi možnost dodajanja celotnega naroka kar preko videokonference in poenotenja postopka s pravdnim postopkom s podajanjem ločenih mnenj vrhovnih sodnikov v primeru odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti. Poleg tega novela uvaja tudi nekatere spremembe glede oškodovanca in procesnih jamstev obdolženca; drugače pa ureja tudi pogoje za opravo obravnave pred pritožbenim sodiščem.

Knjigo o kazenskem postopku in novelo ZKP-O lahko naročite tudi v knjigarni Uradni list, kjer vam ponujamo pestro izbiro pravne literature.