Kaj je oporoka in kako izgleda oporoka v času digitalizacije?

Kaj je oporoka, kaj mora vsebovati oporoka in podobno so vprašanja, ki si jih vsaj enkrat v življenju postavi vsak smrtnik. Dejstvo je, da se dedovanju ne moremo izogniti, zato je dobro poznati njene značilnosti, vedeti kdaj je oporoka neveljavna in jo celo znati napisati.

Dedovanje je v Sloveniji urejeno v Zakonu o dedovanju, Zakonu o notariatu in v nekaterih drugih področnih zakonih. Če vas zanima, kaj je oporoka oziroma kako je urejena nekdanja, sedanja in prihodnja obravnava oporočnega dedovanja v Sloveniji, si preberite knjigo z naslovom Oporoka: institut, raba, prihodnost.

V knjigi ne boste izvedeli le, kaj je oporoka

Omenjena monografija je izjemno delo, v katerem se skriva ogromno zanimivih in uporabnih podatkov povezanih z dedovanjem. Na 352 straneh se avtorica ne posveča le običajnim podatkom, kot so kaj mora vsebovati oporoka, kaj je oporoka in podobno, saj lahko do teh podatkov uporabnik pride v nekaj trenutkih na širnem spletu.

Monografija je bistveno podrobnejša, saj v prvem delu govori o nekdanji in dejanski ureditvi oporočnega dedovanja, v drugem delu pa se osredotoči na prihodnost. To je pravzaprav prvo delo v slovenskem prostoru, ki obravnava možnost digitalizacije omenjene listine. Prav zato je to izjemno uporabno čtivo za strokovno javnost, ki se s tovrstnimi dokumenti srečujejo na dnevni ravni.

Kaj mora vsebovati oporoka v Sloveniji in kaj v tujini?

Avtorica se je v prvem delu posvetila predvsem vprašanju, kako izgleda oporoka danes in kako je izgledala v preteklosti. Pri tem se ni osredotočila le na Slovenijo, temveč je orisala tudi več tujih ureditev, ki so lahko zgled naši. Med listanjem boste tako izvedeli, kako je področje urejeno v Nemčiji, na Hrvaškem, v Franciji, v Veliki Britaniji (Angliji in Walesu), v Združenih državah Amerike in pri nas.

KAJ MORA VSEBOVATI OPOROKA

Bralec bo tako dobil občutek, kako izgleda oporoka v tujini, kakšne prakse se tam uporabljajo in tudi zamisli, kako bi bil lahko posamezen institut urejen pri nas. Delo je izjemno praktično, saj avtorica med seboj primerja oblike oporok in splošne značilnosti dedovanja in podobno. Bralec lahko tako na enem mestu prebere izčrpno primerjavo med posameznimi državami.

Kako izgleda oporoka danes in kako bo izgledala v prihodnosti?

V osrednjem delu monografije pa se avtorica zazre v prihodnost. Zakon o dedovanju namreč izvira iz leta 1976 in svoje bistvo z nekaj spremembami ohranja še danes. Kaj mora vsebovati oporoka, torej ni več tako bistveno vprašanje, kot kakšne spremembe lahko pričakujemo v prihodnosti. Dejstvo je, da se svet digitalizira, kar bo zagotovo začelo vplivati tudi na vsebino omenjene listine.

Danes veljavna zasnova Zakona o dedovanju se osredotoča le na pisno in ustno različico, ne pa na rešitve, ki jih ponuja digitalna tehnologija. Avtorica je temo globinsko raziskala, saj je ni preučila le površinsko, temveč je opisala tudi kakšni so možni elektronski zapisi, kaj so njihove prednosti in slabosti, kako izgledata avdio in videooporoki in podobno. V Sloveniji se s takšnimi podrobnostmi do sedaj ni ukvarjal še nihče.

Kaj je oporoka v digitalni dobi in kdaj je oporoka neveljavna?

Avtorica se sicer ni osredotočila le na trenutne prakse v tujini in pri nas. V knjigi prav tako predstavi veljavno pravno ureditev nekaterih držav, ki že urejajo elektronsko obliko in relevantno sodno prakso. Nekatera sodišča so se namreč že spopadla z vprašanjem priznanja veljavnosti zapisov v elektronski obliki.

V monografiji dr. Petra Lamovec Hren pojasni, da nekatere države ne urejajo elektronskih zapisov, vendar imajo sprejeto eno od posebnih doktrin, ki omogoča priznavanje oporok, ki ne izpolnjujejo vseh obličnostnih zahtev. V knjigi lahko bralec najde številne zanimive odseke glede oblik zapuščin, razlogov za sestavo tovrstnega dokumenta, razlogov za odlašanja, poda pa celo praktične nasvete za pisanje.

Koga zanima, kaj mora vsebovati oporoka, oz. komu je knjiga namenjena?

Kot že omenjeno, se dedovanju ne more izogniti prav noben smrtnik. Knjiga je sicer namenjena predvsem strokovni javnosti, kot so pravniki, odvetniki, sodniki in drugi, zanimiva pa je tudi laikom, ki jih zanima, kaj je oporoka, kako mora biti sestavljena, kako urediti dedovanje in kako razdeliti svoje premoženje v primeru smrti.

Ker je avtorica dodala tudi nasvete pri sestavi, je omenjena knjiga namenjena prav vsem. Napisana je strokovno, a je kljub temu razumljiva širši javnosti. Ker bo do sprememb v povezavi z digitalizacijo zagotovo prišlo, je priporočljivo, da se na to pripravi prav vsak posameznik. Le tako ne bo prišlo do morebitnih negativnih presenečenj glede njene veljavnosti.

Kdo je avtorica, ki vam bo predstavila, kako izgleda oporoka?

Dr. Petra Lamovec Hren je dokončala študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa se je zaposlila kot odvetniška in sodniška pripravnica. Po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu je začela z delom mlade raziskovalke na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Tekom svojega raziskovalnega dela se je stalno posvečala aktualnim vprašanjem glede dedovanja in digitalizacije omenjenega dokumenta, zato se na to področje zares spozna.

vir: https://www.uradni-list.si/