E-javno naročanje za gospodarske subjekte

E-javno naročanje je postopek javnega naročanja, ki poteka elektronsko. E-javno naročanje poteka prek informacijskega sistema e-JN, vzpostavljenega s strani Ministrstva za javno upravo. E-javno naročanje je brezplačno, uporabniki pa v sistem vstopajo s pomočjo digitalnega potrdila. Ostalih pogojev ali omejitev uporabe pri tem ni. Elektronsko javno naročanje omogoča elektronsko oddajo ponudb in prijav, dostop do elektronskega kataloga, elektronsko izvedbo internih postopkov javnih naročil in dražb ter elektronsko preverjanje izključitvenih pogojev znotraj uradnih evidenc.

Za elektronsko javno naročanje je pri oddaji ponudb značilno, da se uporabljajo elektronska sredstva komunikacije, kjer velja pogoj nediskriminatornosti naprav in orodij, ki so za to uporabljena. Ta morajo biti tudi splošno dostopna in združljiva s splošno rabljenimi informacijsko-komunikacijskimi tehnološkimi produkti. Gospodarskim subjektom ne smejo onemogočati dostopa do postopka javnega naročila.

e-javno naročanje

Elektronsko javno naročanje je temelj gospodarskega razvoja EU

Elektronsko javno naročanje je ena izmed temeljnih elektronskih storitev, namenjenih poslovnim subjektom in predstavlja eno od prioritetnih nalog Evropske komisije. Omogoča višjo učinkovitost v postopku javnega naročila in prispeva k izboljšanemu poslovanju, prostemu pretoku storitev/blaga ter dobremu delovanju notranjega EU-trga. Je del e-uprave in predstavlja enega od strateških ciljev Republike Slovenije.

Elektronsko javno naročanje zajema tako oddajo naročila kot izvedbo tega naročila, in sicer v naslednjih šestih fazah: e-objave, e-oddaja ponudb, e-ocenjevanje ponudb, e-naročila, e-računi in e-plačila. Takšna oblika javnega naročanja predvideva različna orodja, ki omogočajo izvedbo elektronskega postopka (e-dražba, e-katalogi itd.).


Kakšen je postopek javnega naročanja?

Javna naročila so pisno sklenjene pogodbe med naročnikom blaga, storitve ali gradnje in nekim podjetjem oziroma gospodarskim subjektom. Najpogostejši naročniki so državne ustanove, občine, javna podjetja in zavodi. Javno naročanje ureja Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), po katerem je pogoj za sklenitev pogodbe predhodna izvedba postopka. Če naročilo presega določene mejne vrednosti, mora na Portal javnih naročil posredovati naročilo z vsemi informacijami glede naročila ter povezavo, prek katere se lahko dostopa do razpisne dokumentacije.

Javno in e-javno naročanje potekata tako, da naročnik v razpisni dokumentaciji navede zahteve glede predmeta naročila, pogojev za priznanje sposobnosti, meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, oblike in vsebine ponudbe ter načina, kako bo ponudba oddana. Ti pogoji določajo, kar je minimalno zahtevano za to, da ponudba ni izločena iz postopka javnega naročanja. Naročnik na podlagi meril za izbor najugodnejšega ponudnika določi, katera bo tista ponudba, ki bo zanj finančno najugodnejša.

Za javno naročanje, kakor tudi za e-javno naročanje je pomembno, da so merila natančno in objektivno postavljena, predhodno objavljena in vezana na predmet javnega naročanja. Po ZJN 3 se ponudbe, ki so najugodnejše v ekonomskem smislu, določi glede na stroške ali ceno, ob upoštevanju t. i. stroškovne učinkovitosti. To pomeni na primer: izračun stroškov skozi življenjsko dobo, kakor je to določeno z zakonom; najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno; oceno glede na merila kakovosti, socialne ali okoljske kriterije v povezavi z javnim naročilom.

postopek javnega naročanja

Postopek javnega naročanja mora vsebovati naslednja merila:

  • kvaliteta (to vključuje tehnične prednosti, funkcionalne in estetske značilnosti, prilagoditev oblikovanja uporabnikom, dostopnost, inovativnost, socialno in okoljsko komponento ter pogoje trgovanja),
  • usposobljeno, organizirano in izkušeno osebje, ki bo poskrbelo za izvedbo javnega naročila,
  • tehnična pomoč, pogoji dobave, poprodajne storitve, postopek izvedbe, dobave, trajanje postopka, rok dokončanja itd.


Za postopek javnega naročanja velja, da lahko do roka, predpisanega od naročnika, ponudniki oddajo zahtevek za dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo. Če bi se izkazalo, da je ponudnik mnenja, da neka zahteva v razpisni dokumentaciji ni v skladu z zakonom, lahko od naročnika zahteva revizijo. Na morebitno kršitev zakonodaje mora naročnika pred tem opozoriti prek Portala javnih naročil. Revizijski zahtevek mora biti vložen v osmih dneh odkar naročnik objavi pojasnilo na omenjenem portalu in najkasneje do roka, ki je določen za pošiljanje ponudb. Če je zahteva za revizijo zavrnjena s strani naročnika, o tem presoja Državna revizijska komisija.

Ponudniki morajo svoje ponudbe poslati na naslov, ki ga je v dokumentaciji določil naročnik, in sicer do navedenega roka. Če ponudbo pravočasno oddajo na pošti, vendar na naročnikov naslov prispe kasneje, se ta šteje za nepravočasno in zato zavrne ter vrne na naslov ponudnika. Takšne ponudbe se ne odpira. Odpiranje pravočasno prispelih ponudb je javno in poteka v času, določenem v razpisni dokumentaciji s strani naročnika.

Po postopku javnega odpiranja ponudb mora naročnik razvrstiti ponudbe v skladu z merili za izbor najugodnejšega ponudnika. Nato pri ponudbi, ki je najugodnejša, preveri, če izpolnjuje pogoje. Če so vsi predpisani pogoji izpolnjeni, se lahko naročnik odloči oddati naročilo pri tem ponudniku, ki je zanj ekonomsko najugodnejši. Če so za to tehtni razlogi, pa lahko naročnik vse ponudbe zavrne in ponovi celoten postopek javnega naročanja.

Ko ponudniki od naročnika prejmejo odločitev o oddaji naročila, lahko v roku osmih dni zahtevajo revizijo. Oddaja tega zahtevka jim omogoča izpodbijanje ravnanj naročnika po preteku roka prejema ponudb, ne morejo pa izpodbijati določil razpisne dokumentacije. Več o celotnem postopku si lahko preberete na spletni strani Uradnega lista Republike Slovenije.

elektronsko javno naročanje