Kdaj preneha veljati pogodba o zaposlitvi in kako ravnati ob odpovedi

Ko dolgo delamo pod okriljem enega delodajalca, se navadno navadimo na ”udobje” ki ga neka stalnica v naš vsakdanjik prinaša (sploh, če nam je delo všeč in so odnosi na delovnem mestu urejeni), posledično pa dokaj hitro pozabimo na možnost odpovedi pogodbe, ki pa se kljub temu lahko zgodi. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati:

• s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (če gre za delovno razmerje za določen čas),
• s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
• s sporazumom,
• z redno ali izredno odpovedjo,
• s sodbo sodišča,
• po samem zakonu,
• v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, pa tudi za določen čas, je lahko zelo problematična, sploh, če se delodajalec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne drži predpisanih pravil. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja tudi eno od pomembnejših vprašanj delovnopravne zakonodaje

Kakšna je razlika med redno in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi?

Delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi kadarkoli in to celo brez obrazložitve. Če pa redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, morajo za to obstajati utemeljeni razlogi, ki jih mora biti delodajalec sposoben tudi dokazati. V pisni odpovedi mora delodajalec obrazložiti odpovedni razlog in delavca opozoriti na pravno varstvo in na njegove pravice, ki jih ima iz naslova brezposelnosti. Dolžina odpovednega roka se lahko določi s pogodbo o zaposlitvi, vendar pa odpovedni rok ne sme biti krajši od zakonsko določenega.

ZDR-1 razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi taksativno našteva:

• poslovni razlog,
• razlog nesposobnosti,
• krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
• nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,
• neuspešno opravljeno poskusno delo.

Delavcu, ki je bil odpuščen iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga pripada odpravnina.

Invalidi so po ZDR-1 posebej varovana kategorija delavcev, zato je za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu predviden poseben postopek. Seveda pa se v praksi lahko zgodi, da potreba po delu, ki ga je opravljal delavec invalid, preneha. Temu je lahko tako bodisi iz poslovnih razlogov ali pa iz razloga podane invalidnosti (in posledične nemožnosti opravljanja dela).

Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca so našteti v 111. členu ZDR-1 (s strani delavca pa v 112. členu ZDR-1). Med drugim je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja s strani delavca, ki ima znake kaznivega dejanja, če delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela ali če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika.

Kaj moramo vedeti o odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas?

Vse to velja za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, medtem ko odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas načeloma ni mogoča, razen iz izrednih razlogov. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa za katerega je bila pogodba sklenjena o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z ZDR-1. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. Osnovo za odmero odpravnine predstavlja povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Kako ravnati, če delodajalec delavcu ne želi izplačati odpravnine?

Nemalokrat pa žal pridemo tudi v situacijo, ko delodajalec delavcu odpravnine ne izplača. Najprej je smiselno, da delodajalca na njegovo kršitev opozorimo. Če pa opozorilo delavca ne učinkuje ima delavec odpravnino pravico izterjati po sodni poti. Najenostavneje je, če ima delavec plačilno listo na kateri je odpravnina obračunana. V tem primeru lahko delavec odpravnino izterja na podlagi te plačilne liste, saj plačilna lista hkrati predstavlja tudi verodostojno listino (izvršba na podlagi verodostojne listine). V kolikor plačilne liste nima, lahko zahteva od delodajalca, da mu jo izstavi. Če pa delavec plačilne liste nima in je tudi ne more pridobiti pa pri pristojnem sodišču vloži tožbo.

Problematika odpovedi je predstavljena v knjigi Odpoved pogodbe o zaposlitvi

V podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. smo izdali knjigo z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, avtorjev Miha Šercer in mag. Nina Scortegagna Kavčnik, ki izpostavljata problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji.