Kaj ureja Zakon o industrijski lastnini?

Pravo industrijsko lastnino prištevamo v področje prava intelektualne lastnine in tako lahko rečemo, da gre za podvrsto tega področja. V pravo intelektualne lastnine poleg prava industrijske lastnine prištevamo še pravo avtorskih in sorodnih pravic. Temeljne značilnosti in načela pravic industrijske lastnine so urejene z Zakonom o industrijski lastnini (ZIL-1). Pravice industrijske lastnine temeljijo na naslednjih skupnih načelih:

• Izključnost: pravic ne sme nihče izkoriščati brez soglasja njihovega imetnika. Varstvo se nanaša zgolj na gospodarsko dejavnost. Osebna ali katerakoli negospodarska uporaba je prosta.
• Teritorialna narava: pravice so veljavne samo v tisti državi (ali območju), v kateri so bile podeljene.
• Časovna omejitev: za pravice industrijske lastnine (razen znamke in geografske označbe) velja, da postane po izteku zakonsko predpisane dobe predmet varstva javna dobrina in ga lahko vsak svobodno komercialno izkorišča.

Novela ZIL-1 prinaša številne novosti

Gre za relativno zapleteno področje, ki se prepleta z različnimi predpisi, izmed katerih je Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) temeljni predpis, vsi ostali predpisi pa morajo biti skladni z njim. Zakon o industrijski lastnino je bil nedavno noveliran, novela, ki bo pričela veljati pa v slovensko legislativo prinaša določbe, vsebovane v Direktivi 2015/2436 o približevanju prava držav članic EU v zvezi z blagovnimi znamkami. Poleg tega Zakon o industrijski lastnini uvaja tudi nekaj drugih manjših sprememb z namenom zagotoviti učinkovitejše delo Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Glavnina sprememb se nanaša na znamke kot pravice industrijske lastnine.

Omenjena direktiva korenito posega v obstoječe pravo znamk v državah članicah Evropske unije. Z direktivo se uvaja nekaj novih pravic za imetnike znamk, direktiva pa spreminja tudi omejitve pravic iz znamk in dodaja nove ali pa bistveno spremeni obstoječe razloge za zavrnitev registracije znamke. V noveli zakona je jasno urejeno tudi razmerje med imetnikom prejšnje in imetnikom kasnejše znamke, resni in dejanski uporabi znamke pa je pripisala še večji poudarek, tudi v samem postopku registracije znamke. Posebej je treba izpostaviti, da so v slovenski zakonodaji razširjeni razlogi za ničnost znamke in da je možen prenos kolektivne znamke.

V Uradnem listu Republike Slovenije je na voljo ZIL-1E z uvodnimi pojasnili

Uvodna pojasnila ZIL-1E, ki jih ponujamo tudi v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. ponujajo sistematičen pregled sprememb na področju prava znamk, poleg tega pa prinaša tudi natančno analizo the sprememb, nenazadnje pa so v uvodnih pojasnilih ZIL-1E nakazni tudi odgovori na vprašanja z upoštevanjem sodne in druge prakse.