Novi gradbeni zakon prinaša številne pozitivne novosti

Gradbeni zakon, ki je pričel veljati 1. junija 2018 je področje gradbene zakonodaje v Republiki Sloveniji dodobra spremenil. Že tako je gradbena zakonodaja izjemno široko področje, prepleteno z najrazličnejšimi določili, poleg zakonskih in podzakonskih pravnih aktov gradbeno zakonodajo urejajo še nekatere sodne odločbe, ki si med seboj nemalokrat tudi nasprotujejo. Prav zato je bil izid novega gradbenega zakona izjemno pričakovan, vendar je področje gradbeništva še vedno tako obširno, da tudi novi zakon ne ureja vseh vprašanj, ki se posameznikom vpetim v področje gradbeništva, postavljajo.

Katere so najbolj zaznavne spremembe, ki jih zakon prinaša?

Javni interesi si v našem prostoru velikokrat nasprotujejo, nova gradbena zakonodaja pa med drugim prinaša tudi mehanizem za usklajevanje pogosto nasprotujočih si javnih interesov. Tako bo v primerih, ko prihaja do kolizije javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve, mnenje podala novoustanovljena vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom kot posvetovalnim organom okoljskega ministrstva. Prav tako bo nova gradbena zakonodaja uvedla enoten postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena s konceptom celovitega dovoljenja. Zraven tega novi gradbeni zakon uvaja še institut lokacijske preveritve. S pomočjo navedenega instituta bo lahko samoupravna lokalna skupnost prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor, ali omogočila začasno rabo prostora.

Nenazadnje velja omeniti tudi, da lahko z novim zakonom veliko enostavneje in tudi hitreje dostopamo do gradbenega dovoljenja, saj bo za njegovo pridobitev potrebna manj obsežna dokumentacija, kot je bila zahtevana do sedaj. Gradbeno dovoljenje bo prenehalo veljati, če investitor v petih letih od pravnomočnosti dovoljenja ne bo vložil popolne prijave začetka gradnje. Poleg tega nov gradbeni zakon prinaša tudi boljši nadzor nad gradnjami. Vlogo gradbene inšpekcije na gradbiščih naj bi okrepili, in sicer že med začetkom gradnje, predvsem pa v času gradnje. Samo gradnjo objekta bo nadzoroval nadzornik, ki bo moral biti pooblaščeni arhitekt ali inženir in bo med drugim spremljal gradnjo na gradbišču, nadzoroval skladnost z dokumentacijo in izvajanje bistvenih zahtev. Pri objektih, za katere pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna, bodo za nadzor pristojne občine.

Seveda pa se moramo dotakniti tudi možnosti legalizacije objektov, ki jo nov gradbeni zakon prinaša. Za neskladne objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in pri katerih bodo ugotovili, da so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona dopustne, bo mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. V primeru, ko pa dejansko gre za nelegalno zgrajene objekte (ki so bili zgrajeni pred letom 1998), bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, kar pomeni, da ga lastniku ne bo treba porušiti.

Veliki gradbenopravni priročnik ponuja odgovore na številna vprašanja

Kljub temu pa gradbeni zakon, ki je bil sprejet junija letos, ne ureja vseh vprašanj, ki se postavljajo v praksi. Tako gradbeno zakonodajo dopolnjuje še ena pravna knjiga z naslovom Veliki Gradbenopravni priročnik. To je knjiga, namenjena vsem pravnim in fizičnim osebam, ki so kakorkoli vpete v proces gradnje. V njem so praktično in podrobno opisani vsi pravni instituti, ki jih morajo udeleženci pri tem poznati. Napisan je v razumljivem jeziku, ki gradbeno pravo približa uporabnikom, saj je bil glavni namen avtoric priročnika, da institute gradbenega prava razumejo predvsem tisti, ki so jim le-ti namenjeni. Omenjena pravna knjiga predstavlja kombinacijo pravil iz razlage, ki jo je tem pravilom dala sodna praksa, ter uporabnih primerov, kaj posamezni institut pomeni za udeleženca v praksi. Ne glede na to, da je delo poimenovano priročnik, ga odlikuje visoka strokovnost, saj so v njem pojasnjene številne dileme, ki se v praksi pojavljajo. V priročniku so podrobno razložene vse faze graditve, od sklenitve posamezne pogodbe preko projektiranja, faze izvedbe, primopredaje, reklamacij za napake ter jamčevalnih in garancijskih rokov do zaključka pravnega razmerja med investitorjem in drugimi udeleženci pri graditvi. Pravna knjiga vključuje tudi definicije, ki pojasnjujejo pomen posameznih institutov in faz, kar lajša razumevanje posameznih zakonskih določb, poleg tega pa vsebuje še pravne predpise, ter sodno prakso, ki te predpise napolnjuje. Zaradi prepletenosti teorije in prakse avtorice podajajo konkretne odgovore na vprašanja, ki se pogosto zdijo trd pravni oreh.

Obe pravni knjigi sta dostopni tudi v e-knjigarni Uradnega lista

S pomočjo gradbenega priročnika in novega gradbenega zakona bo razrešenih veliko vprašanj, ki še bremenijo področje gradbene zakonodaje. Tako nov gradbeni zakon kot tudi Veliki gradbenopravni priročnik sta dostopna v naši spletni knjigarni, kjer ju lahko naročite že s pomočjo nekaj klikov. V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo tako po telefonu kot tudi pot e-pošti, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam o gradbeni zakonodaji in pravnih knjigah, ki jo urejajo, še zastavljajo in vam tako pomagali na poti k odločitvi, katero knjigo dejansko potrebujete pri svojem delu.