O vprašanjih, ki se pojavljajo na področju javnih naročil na Kongresu javnega naročanja

Javna naročila so v Republiki Sloveniji relativno pogosta in predstavljajo velik del BDP. Ker so predpisi, ki na tem področju veljajo, relativno široki, mora posameznik, ki deluje na področju javnih naročil zakone in podzakonske akte dobro poznati.

Kakšne določbe lahko najdemo v ZJN-3?

Krovni zakon, ki ga moramo na področju javnih naročil spoštovati, je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je glede na ZJN-2 v slovensko zakonodajo vnesel številne novosti. Zakon namreč v enem aktu ureja splošno, infrastrukturno in obrambno področje javnega naročanja, kar naročnikom omogoča večjo prožnost. Poleg tega ZJN-3 olajšuje možnost naročnikov, da izvajajo postopke, v katerih so vključena pogajanja in poenostavlja postopek konkurenčnega dialoga.

Ko govorimo o javnih naročilih dejansko govorimo o pisno sklenjenih odplačnih pogodbah med naročniki in izbranimi gospodarskimi subjekti. Predmet javnega naročila je lahko dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradnje. Glede na zakonodajo so naročniki vsi neposredni, pa tudi posredni, uporabniki državnega in lokalnih proračunov. Sem lahko štejemo šole, bolnišnice, sodišča, pa tudi na primer državni zbor. Na drugi strani so ponudniki lahko vse pravne, pa tudi fizične osebe, ki se ukvarjajo z iskano storitvijo ali ponujajo iskan produkt.

Pomembno je izpostaviti dejstvo, da zaradi prostega pretoka blaga, storitev in kapitala na trgu Evropske unije, ne smemo diskriminatorno obravnavati posameznikov, ki bi se kot ponudniki javili iz drugih držav članic Evropske unije. Vsa naročila je potrebno objaviti v Uradnem listu, ko so objavljena v njem, pa jih lahko naročniki objavijo tudi v ostalih sredstvih sporočanja.

Javna naročila iz drugih držav članic so objavljena na portalu TED, ki pomeni Tenders electronic daily. Le-ta predstavlja dopolnilo Uradnemu listu Evropske unije in je objavljen na spletnem naslovu ted.europa.eu.

Katere zahteve mora naročnik oblikovati v primeru tipičnega odprtega postopka?

Naročnik mora v primeru tipičnega odprtega postopka v razpisni dokumentaciji oblikovati naslednje zahteve:

• opis in zahteve glede predmeta naročila,
• pogoje za priznanje sposobnosti,
• merila za izbor najugodnejšega ponudnika,
• ostale zahteve glede vsebine in oblike ponudbe,
• ostale podatke glede načina oddaje ponudbe.

Kakšna so merila za izbor najugodnejšega ponudnika?

Pri javnem naročanju moramo nujno spregovoriti tudi o merilih za izbor najugodnejšega ponudnika. To so namreč tista določila, ki predstavljajo podlago za to, da naročnik določi, katera ponudba je zanj ekonomsko najugodnejša. Merila morajo biti postavljena jasno in natančno, poleg tega pa morajo biti tudi povsem objektivna ter v naprej objavljena. ZJN-3B določa, da se merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa zakon, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:

• kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;
• organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
• poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.

Tudi odpiranje ponudb mora biti javno. Postopek poteka v času, ki ga je naročnik opredelil v dokumentaciji. Po tem, ko so ponudbe odprte, jih naročnik navadno razvrsti glede na merila za izbor najugodnejše ponudbe ter pri najugodnejši ponudbi preveri izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti. V primeru, da najugodnejši ponudnik izpolnjuje vse predpisane pogoje, lahko naročnik z odločitvijo o oddaji naročila, le-to dodeli najugodnejšemu ponudniku. V kolikor nobena ponudba ni ustrezna, lahko naročnik vse ponudbe zavrne in postopek javnega naročanja ponovi.

Deseti kongres javnega naročanja – KJN2021

V podjetju Uradni list Slovenije d.o.o. se zavedamo, kako zelo pomembna so javna naročila za Republiko Slovenijo – pa tudi za širšo regijo. Hkrati se zavedamo tudi dejstva, da gre za področje, ki se spreminja in se za to na njem vedno znova pojavljajo različna vprašanja na katera ni tako preprosto najti odgovora. Zato z namenom učinkovitega reševanja odprtih vprašanj, deljenja izkušenj in znanj organiziramo že 10. Kongres javnega naročanja.

Kongres že deset let predstavlja pomemben vir kakovostnega pridobivanja novega znanja in izkušenj ter tudi učinkovit način sklepanja novih poznanstev in ohranjanja pomembnih poslovnih stikov.

Kaj lahko od KJN2021 pričakujemo?

S strokovnega vidika KJN 2021 prinaša poglobljen pregled novosti, ki jih vsebuje predlog novele ZJN-3B, ter podrobno obravnavo glavnega izziva, s katerim se soočamo v javnih naročilih v tem obdobju. Govora je seveda o povišanju cen materialov pri pogodbah o izvedbi javnega naročanja. Poleg tega bodo na Kongresu javnega naročanja predstavljene tudi najnovejša praksa Državne revizijske komisije, v zadnjem času pogosto zaznana problematika prekrškov za ponudnike, dileme v zvezi z izpolnjevanjem pogojev v različnih oblikah povezovanja ponudnikov, govorili pa bomo tudi o tem, kako pravilno uporabiti popravni mehanizem. Nestrpno pa pričakujemo tudi večerni dogodek, ki bo zaradi veselja do druženja ter okroglega jubileja letos še posebej zanimiv.