Kaj je gradnja v smislu javnega naročila in kateri zakon ta pojem sploh opredeljuje?

Gradnja v smislu javnega naročila je opredeljena v ZJN-3 kot zaključena visoka ali nizka gradnja kot celota, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije. ZJN-3 opredeljuje tudi, kdaj je določeno javno naročilo potrebno upoštevati kot javno naročilo gradnje in kdaj kot javno naročilo storitve.

Gradbena zakonodaja je bila v Republiki Sloveniji podvržena številnim spremembam

Sama gradbena zakonodaja je bila v zadnjem času v naši državi deležna mnogoterih sprememb. Najprej je potrebno izpostaviti, da se termin ”soglasja”, v smislu gradenj po novem preimenuje v ”mnenja”, ki predstavljajo podlago za presojo pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

Nova gradbena zakonodaja bo osredotočena predvsem na integracijo postopkov ter na korist javnega interesa. Tako se bosta z novim gradbenim zakonikom združila postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, sledi pa tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. Za pridobitev gradbenega dovoljenja bo torej po novem potrebna minimalna dokumentacija, del postopka bo tudi pridobivanje mnenj, kar naj bi skrajšalo postopke. Poleg tega bo z novo gradbeno zakonodajo sam postopek pridobitve gradbenega dovoljenja znatno skrajšan. Ob vsem tem pa za odstranitev objektov in za začasne objekte sploh ne bo več potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem, katerega bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.

javno naročilo gradenjgraditev objektov

Prenovljen bo tudi inšpekcijski nadzor in dopuščena legalizacija nekaterih gradenj

Gradbena zakonodaja pa vpeljuje tudi novo obvezno fazo graditve objektov, in sicer prijave začetka gradnje. S tem institutom bo omogočeno preventivno delovanje pristojnih inšpekcij v času gradnje in po načelu delitve inšpekcijskih nalog spreminja pristojnosti inšpekcijskih služb. Zraven tega pa se nekaj sprememb obeta tudi na področju nadzora nad graditvijo objektov, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Pri slednjih bodo po novem pristojne občinske inšpekcije. Zraven vsega navedenega pa nova gradbena zakonodaja prinaša tudi možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Lastnik bo v ta namen moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Mlajše objekte, ki so bili zgrajeni do uveljavitve zakona, bo mogoče legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje.

OBIŠČITE SPLETNO KNJIGARNO S PRAVNO LITERATURO

BIM metoda je bila v Sloveniji do sedaj žal spregledana

Kljub vsem predstavljenim novostim pa slovenska zakonodaja - vsaj za zdaj - ne vpeljuje BIM metode, ki se lahko pohvali s številni prednostmi. V ta namen smo v podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o., pripravili program izobraževanja o uporabi BIM metodologije v praksi. Kratica BIM, pomeni ”Building information model” in označuje celostni informacijski model zgradbe, ki predstavlja posebno metodologijo, ki se jo uporablja tako pri projektiranju gradnje, kakor tudi pri izvajanju ter nadzoru. Pri BIM metodi ne moremo govoriti o kakšnem posebnem informacijskem sistemu, ampak gre bolj za način izvedbe gradnje in ostalih storitev, povezanih z javnimi naročili gradnje. BIM metodologija je že obvezna v večjem delu Zahodne Evrope, skladno z akcijskim načrtom BIM za Slovenijo pa naj bi uporaba te metodologije postala obvezna tudi v Sloveniji.

Uporaba metode BIM v Republiki Sloveniji sicer ni obvezna, prav tako pa ne moremo vedeti, kdaj bo to postala. Je pa že sedaj jasno, da BIM metoda predstavlja mnogo prednosti za javne naročnike. Posledično lahko omenjena metoda pripelje do drastičnih prihrankov pri projektu gradnje ter do zniževanja projektantskih napak in z njimi povezanih podražitev projekta gradnje.

Seveda bomo v sklopu programa spregovorili tudi o sami gradbeni pogodbi, projektiranju gradenj ter seveda o javnih naročilih gradenj. V primeru dodatnih vprašanj smo vam zmeraj dosegljivi po telefonu in po e-pošti, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na dodatna vprašanja. Več nahttps://www.uradni-list.si/