Oporoka med zakoncema in temeljne značilnosti

Oporoka med zakoncema je pravni dokument, v katerem zakonca izražata svoje želje glede razdelitve premoženja in drugih zadev po smrti enega od zakoncev. Gre za enostranski pravni posel oziroma enostransko izjavo volje, kar pomeni da na obseg, vsebino, obstoj in posledice pravnega posla vpliva zgolj volja oporočitelja. Njena lastnost je tudi ta, da je enostransko preklicljiv pravni posel, zapustnik pa jo lahko prekliče vse do smrti.

Kdaj je oporoka neveljavna nam lahko v samem začetku povedo stroge obličnostne zahteve. Veljavna je le, če je napisana v eni od oblik, ki jih predvideva zakon. V kolikor obličnostne zahteve niso upoštevane, je tak pravni posel izpodbojen. Oporoka med zakoncema (in drugimi subjekti) ne prenese zastopanja, saj je izjavljena volja strogo osebne narave, kar pomeni, da jo lahko veljavno napravi zgolj oporočitelj sam.

Kaj mora vsebovati oporoka je odvisno predvsem od tega, za kakšeno vrsto oziroma tip gre (ali gre za ustno, pisno, notarsko...), pri vsaki izmed njih pa je nujno, da je vsebina določna ali je vsaj določljiva. Če je vsebina povsem nedoločna ali nedoločljiva, je tak pravni posel ničen. Če pa ni povsem nedoločna ali nedoločljiva pa ni takoj nična, saj se odpira vprašanje, ali jo lahko s primerno razlago razumemo. S tem se dokazuje, da gre za pravni posel mortis causa, kjer je najpomembnejša prava zapustnikova volja in ne zgolj izjava.

Kdaj je oporoka neveljavna?

Oporoka med zakoncema mora biti sklenjena v skladu z vsem, kar nasploh velja za veljavnost enostranskih pravnih poslov po Obligacijskem zakoniku. Potrebno pa je paziti na tri izjeme, ki jih izrecno opredeljuje Zakon o dedovanju, saj so ključne pri odgovoru na vprašanje, kdaj je oporoka neveljavna.

Prva izjema je oporočna sposobnost, ki jo mora imeti oporočitelj, da je ta pravni dokument med zakoncema veljaven. Oseba mora dopolniti petnajst let in mora biti razsodna. Meja petnajst let je najverjetneje določena zato, ker se lahko v tej starosti tudi po drugih predpisih sklepa pravne posle, ki so osebne narave. Glede razsodnosti pa velja, da se zahteva manjša stopnja, kot za sklenitev veljavnega pravnega posla inter vivos.

Zakaj taka ureditev? Ker s tem, ko napišemo oporoko, ne moremo škoditi interesu drugih oseb in pravnemu prometu, prav tako pa ne moremo škoditi lastnim interesom, ker oporoka nima posledic za čas življenja. Pri tem, kdaj je oporoka neveljavna, je potrebno izpostaviti še, da se lahko zgodi, da je neki osebi odvzeta poslovna sposobnost, še zmeraj pa ima oporočno sposobnost, saj je pri slednji ključnega pomena, da oseba razume, kaj pomeni njeno razpolaganje v trenutku, ko se za zapis ali izjavo svoje volje odloči.

KAJ MORA VSEBOVATI OPOROKA

Kaj mora vsebovati oporoka, da je ta veljavno sklenjena, je pomembno tudi iz vidika presojanja oporočiteljeve prave volje in napak njegove volje. Potreben je animus testandi, kar predstavlja voljo osebe, da razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Ta volja mora biti pristna, saj gre sicer lahko za napake volje, ki jih Zakon o dedovanju tudi posebej opredeljuje. Razlika s splošnimi pravili je zgolj v tem, da se v dednem pravu bistveno večji pomen pripisuje zapustnikovi pravi volji, torej zapustnikova notranja volja je pomembnejša od tistega, kar je navzven izraženo.

Tretja izjema, ki jo opredeljuje zakon in pove, kdaj je oporoka neveljavna, so zahteve po obličnosti. Po Zakonu o dedovanju je lahko veljavna le tista oporoka, ki je napisana v eni od z zakonom predvidenih oblik, hkrati pa izpolnjuje posebne pogoje, ki jih včasih za določeno obliko oporoke zakon posebej zahteva. Naprimer, ustna oporoka bo lahko veljavno sestavljena pod pogojem, da zapustnik ni imel možnosti sestaviti pisne oporoke.

Kaj mora vsebovati oporoka, da je ta veljavna?

Nujno, kaj mora vsebovati oporoka, je navedbe oporočitelja, kako ta deduje in komu naj bo premoženje, ki ga bo zapustnik imel v trenutku smrti, razdeljeno. Oporoka med zakoncema mora za veljavnost poleg tega, da izpolnjuje pravila o oporočni sposobnosti in dosega zahteve po obličnosti, biti tudi mogoča, dopustna, določena in določljiva. Če ne izpolnjuje teh štirih pogojev in nima veljavne kavze, je tak pravni posel ničen. Pri presojanju veljavnosti tega pravnega posla pa pomembno vlogo nosi tudi sama vsebina.

Vsebina, kot že povedano, mora biti določna ali vsaj določljiva. Za dodatno razlago izjave si pomagamo z dvema interpretacijskima praviloma. Najprej je potrebno oporočno določilo, ki ni dovolj jasno, razlagi v skladu s pravo oporočiteljevo voljo, kot jo lahko razberemo iz oporoke. Če smo še vedno v dvomu, se je treba držati tistega, kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oziroma tistega, ki mu je z oporoko naložena neka obveznost, ki bi jo naj izpolnil.

Če tudi z interpretacijo ni mogoče razbrati zapustnikove volje, se šteje, da vsebina ni določena oziroma določljiva in posledično nična. Nedopustna je oporoka med zakoncema, če ta vsebuje kaj nemogočega ali nekaj, kar je v nasprotju z URS in prisilnimi prepisi.

Pri tem, kaj mora vsebovati oporoka, da je dopustna, pa je potrebno poudariti še, da je prepovedana določitev fideikomisarične substitucije. To pomeni, da bi zapustnik določil dediča svojemu dediču. Taka določba bi bila nična. Dopustna je le vulgarna substitucija, ki pomeni, da dedič svojemu dediču določi substituta, za primer, če prvopostavljeni dedič ne bi dedoval.

Viri in literatura:

Dedno pravo, Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana: Uradni lsit Republike Slovenije, 2009.
https://www.odvetnicasibila.si/oporoka-med-zakoncema/