Pošlji povpraševanje

Javna naročila in UL info tok – enostavno spremljanje zakonodaje slovenskih javnih naročil

Javna naročila so tako v Sloveniji kot tudi v svetu precej razširjena, zakonodaja na tem področju pa je pestra in nemalokrat zahtevna.

Javna naročila vsekakor predstavljajo zelo pomemben del BDP – tako v Sloveniji, kot tudi v Evropski uniji. Javni organi EU vsako leto porabijo kar okrog 14% BDP za javna naročila. To predstavlja več kot 1,9 bilijona evrov.

Brez dvoma lahko torej opazimo, da so javna naročila zaradi svoje velikosti izjemno pomembna za konkurenčnost. To se še posebej izrazi v specifičnih sektorjih, kot so na primer energetika, prevoz, obramba, informacijska tehnologija in zdravstvene storitve, v katerih je javni sektor ključni vir povpraševanja.

Vsak, ki je udeležen v postopku javnih naročil, bi moral težiti k učinkovitemu javnemu naročanju, saj je samo to ključ do rešitve številnih izzivov, s katerimi se dan danes na omenjenem področju soočamo. V sklopu tako slovenskih javnih naročil, pa tudi mednarodnih javnih naročil bi si zato morali prizadevati k čim višji stroškovni učinkovitosti javnih naročil na vseh področjih.

Stroškovna učinkovitost seveda pomeni gospodarno, uspešno in učinkovito zagotavljanje potrebnega blaga, del in storitev. Poleg stroškovne učinkovitosti pa bi morali biti pozorni tudi na preglednost, ki pomeni predvsem to, da mora biti javno naročilo razumljivo in dostopno, informacije pa morajo biti pravočasno razkrite. Seveda mora biti javno naročilo tudi pravično - postopek javnega naročanja bi moral biti nepristranski in zagotavljati enako obravnavanje vseh ponudnikov.

Kaj je javno naročanje in kdo je k njemu zavezan?

Preden pa se poglobimo v slovenska javna naročila in mednarodna javna naročila ter zakonodajo, ki je s tem povezana, moramo vedeti, kaj javno naročanje sploh je. Javna naročila predstavljajo pisno sklenjene odplačne pogodbe, ki se sklepajo med enim ali več gospodarskimi subjekti. Predmet takšne pogodbe je izvedba gradnje, dobava blaga ali izvedba storitev.

Slovenska javna naročila

Področje javnega naročanja v Republiki Sloveniji ureja Zakon o javnih naročilih (ZJN-3), vsekakor pa je potrebno omeniti, da se zakonodaja na tem področju velikokrat spremeni in je zato na spremembe potrebno biti pozoren.

Kdo je po slovenski zakonodaji zavezan k oddaji javnih naročil in kdo je lahko ponudnik?

K javnemu naročanju so po veljavni zakonodaji zavezani porabniki državnega in lokalnih proračunov – med njih štejemo organe Republike Slovenije, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava.

Poleg tega pa so naročniki tudi javna podjetja, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju ter drugi subjekti, ki opravljajo dejavnosti na infrastrukturnem področju in so s strani državnega organa prejeli posebne ali izključne pravice.

Na drugi strani so ponudniki lahko tako pravne kot tudi fizične osebe, ki se ukvarjajo z izdelavo določenega izdelka, ponujajo določeno storitev ali gradnjo.

Vsa javna naročila morajo biti najprej objavljena na Portalu javnih naročil

Vsa javna naročila morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo najprej objavljena na Portalu javnih naročil, kasneje pa jih lahko naročnik objavi tudi v drugih sredstvih sporočanja. Portal javnih naročil je spletni informacijski portal Ministrstva za javno upravo. V skladu z določili ZJN-3 in ZJNPOV morajo naročniki neposredno poslati v objavo obvestila in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter drugo dokumentacijo, za katero zakon, ki ureja javno naročanje, določa objavo na portalu javnih naročil.

S tem se zagotavlja transparentnost javnega naročanja, poleg tega pa se s pomočjo takšne objave izpolnjujejo tudi nekatera druga načela javnega naročanja, ki so skladna z načeli Evropske unije. Z brskanjem po objavah na portalu javnih naročil namreč gospodarski subjekti iščejo poslovne priložnosti na slovenskem trgu javnih naročil, na katerem z medsebojnim konkuriranjem zagotavljajo gospodarno rabo javnih sredstev ter učinkovito in uspešno javno naročanje.

Zakonodaja

Spremljajte javna naročila in aktualno zakonodajo s pomočjo UL info toka

Vsa javna naročila in aktualno zakonodajo s tega področja je mogoče spremljati tudi na portalu UL info tok. Prijavljeni posameznik lahko dokumentacijo za posamezno javno naročilo najde s klikom na ikono »dokument«. Dokumentacijo lahko posameznik tudi shrani. V primeru, ko objavitelj javnega naročila še ni pripravil razpisne dokumentacije, storitev UL info tok ponuja možnost klika na povezavo do spletne strani objavitelja, kjer je razpisno dokumentacijo mogoče najti.

Vse o obveščanju o javnih naročilih

Poleg tega lahko posameznik v sklopu Ul info tok sledi tudi popravkom objav javnih naročil. To stori tako, da z ikono »oko« vključi sledenje javnemu naročilu.

Da je zadeva kar se le da ažurna, je lahko posameznik, naročen na omenjeno storitev, o aktualnih javnih naročilih obveščen tudi po e-pošti ali po SMS – odvisno od nastavitev v uporabniškem profilu.

Slovenska javna naročila niso edina, ki jih lahko spremljate s pomočjo UL info tok

V sklopu storitve UL info tok pa ni mogoče slediti le slovenskim javnim naročilom. Storitev naročnikom poleg tega ponuja tudi možnost sledenja mednarodnih javnih naročil. Naročnik pa lahko poleg tega sledi tudi naročilom več različnih naročnikov. To stori tako, da to možnost enostavno izbere v svojem uporabniškem profilu.

Poleg samih javnih naročil pa lahko v sklopu storitve UL info tok spremljate tudi vso aktualno zakonodajo, ki se na področju javnih naročil tudi večkrat spremeni. Storitev UL info tok naročniku ponuja edinstveno možnost obveščanja o aktualni zakonodaji tako preko e-pošte kot tudi preko SMS sporočila.

Ker si želimo, da se uporabniki pri nas počutijo varno, je storitev za spremljanje slovenskih javnih naročil popolnoma brezplačna. Posamezniku so v tem času na voljo vse funkcionalnosti portala, po 14 dneh pa se lahko posameznik odloči ali želi preiti na plačljivo različico storitve UL info tok.