Kaj je lesna biomasa in od kod izvira?

Verjetno le redko kdaj pomislimo na to, da je les material, ki nam je na voljo že stoletja in nas spremlja skorajda na čisto vsakem koraku. Še redkeje pa verjetno pomislimo na to, da je lesna biomasa pravzaprav veliko skladišče energije, ki jo s pridom uporabljamo v številnih aspektih našega življenja, pravzaprav vsakdana. Les izgoreva brez ostankov žvepla in za razliko od fosilnih goriv je pri gorenju nastajajoči CO2 del naravnega ogljikovega krogotoka. Vidimo lahko torej, da je lesna biomasa okolju prijazen in obnovljiv vir energije.

Biomasa oz. lesna biomasa je izraz, s katerim poimenujemo vso organsko snov v obliki lesa. V praksi se kot lesna biomasa obravnava les, ki ga uporabljamo večinoma za kurjavo in ne za predelavo v polizdelke in končne izdelke. Vir lesne biomase so gozdovi, kmetijske in urbane površine, površine v zaraščanju, lesna industrija. Ker je Slovenija zelo bogata z gozdovi, je tudi lesne biomase v Sloveniji zelo veliko. Ker je lesna biomasa okolju prijazen in obnovljiv vir energije, je le-ta zelo iskana. 

V energetiki se izraz biomasa uporablja kot izraz, ki opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo:

• les in lesne ostanke (lesna biomasa),
• ostanke iz kmetijstva,
• nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije,
• ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin,
• sortirane odpadke iz gospodinjstev,
• odpadne gošče oz. usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije.

V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije.

Za nas relevantnejša je lesna biomasa med katero prištevamo:

• les iz gozdov,
• les iz površin v zaraščanju,
• les iz kmetijskih in urbanih površin,
• lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa,
• odslužen (neonesnažen) les.

Več o lesni biomasi

Les predstavlja izjemno pomemben vir energije

Vsi se zavedamo, da je les izjemno pomemben vir energije predvsem v ruralnih predelih Slovenije, saj skoraj 30 % stanovanj ogrevamo z lesom. Žal se v Sloveniji soočamo z zastarelimi tehnologijami pridobivanja biomase in tudi zastarelimi tehnologijami njene pridelave in predelave. Tudi izkoristki kurilnih naprav so slabi, poleg tega pa se soočamo še z neustreznimi emisijskimi vrednostmi in nekonkurenčnimi cenami pridobljene energije.

Kljub vsemu temu, pa se v Sloveniji še vedno zavedamo pomena biomase, njena uporaba pa se tako iz leta v leto povečuje. Za pridobivanje energije iz lesa je v Sloveniji najbolj izkoriščana lesna biomasa, ki pride iz gozdov, poleg tega pa se velikokrat zatekamo tudi k ostankom lesne industrije, ki jih drugače skoraj ne bi bilo mogoče uporabiti. Med različnimi oblikami lesnih goriv še vedno prevladujejo drva, sledijo lesni sekanci ter v zadnjih letih lesni peleti.

Kakšna je razlika med sekanci in peleti ter kdaj jih uporabljamo?

Lesni sekanci niso nič druga, kot kosi sesekanega lesa. Navadno so veliki do 10cm. Lesne sekance pridobivamo v strojih za izdelavo sekancev, ki – kot že samo ime pove – poskrbijo za to, da je les nasekan na primerno velike kose. Za izdelavo sekancev lahko uporabimo različno lesno biomaso. Najpogosteje uporabljamo droben les, les slabše kakovosti in lesne ostanke. Sekance lahko proizvajamo tako iz lesa listavcev kot tudi iz lesa iglavcev in tako zagotovimo, da je izkoristek biomase zares optimalen. Ker jih v večini uporabljamo za ogrevanje, lahko povemo, da imajo sekanci približno enak vpliv na okolje kot drva in jih zato štejemo med okolju prijazna goriva.

Kljub temu pa imajo nekaj prednosti v primerjavi z drvmi. Ena izmed njih je ta, da so peči na sekance navadno povsem avtomatizirane, medtem ko moramo drva v peči na drva nalagati ročno. Energijska vrednost sekancev je med 3,5 in 4,5 kWh/kg pri 20 do 25 % vlažnosti. Sekanci naj bi imeli med 10 in 30 % vlage. Več kot je vlage, več energije se porabi za izparevanje vode in manjši je učinek ogrevanja. 

Velikokrat naletimo na vprašanje, kako se sekanci razlikujejo od peletov. Med njimi je kar nekaj bistvenih razlik. Sicer je res, da so tudi leseni peleti standardizirana oblika lesne biomase, ki je v Sloveniji precej popularna. Tudi peleti torej nastanejo iz ostankov lesa, ki bi ga po sečnji sicer zavrgli kot odpaden les. S tem, da je v primeru peletov lesna biomasa stisnjena v standardizirano obliko, primerno za sodobna kurišča.

Pri vsem tem pa je pomembna tudi lesna zaloga gozdov Slovenije, ki po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije znaša 337.816.717 kubičnih metrov oz. 285 kubičnih metrov na hektar. Pri tem delež lesne zaloge iglavcev znaša 46 %, listavcev pa 54 %. Pomemben je tudi prirast lesne biomase, ki v slovenskih gozdovih letno znese 8.419.974 kubičnih metrov lesa ali 7,10 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih se je v slovenskih gozdovih posekalo od 3,4 do 3,9 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % iglavcev in 45 % listavcev.

V Tisi v sklopu biomase ponujamo sekance in drobljence ter zastirko za vrtove

Tudi v podjetju Tisa se zavedamo pomena biomase, zato se ukvarjamo tudi z izdelavo biomase v obliki sekancev in drobljencev. Z različnimi postopki sekanja, drobljenja in sejanja lahko kupcem ponudimo sekance različnih kakovosti in granulacij. Nudimo pa tudi sekance za zastirko na vrtovih. Proizvodnja drobljencev v podjetju Tisa poteka v treh korakih. Najprej pričnemo drobiti s primarnim drobilcem, temu postopku pa nato sledi še drobljenje s sekundarnim drobilce. Za konec sledi še sejanje s sitom. Nenazadnje pa v Tisi ponujamo tudi odkup lesa za biomaso. Cena biomase je relativno ugodna in seveda variira glede na potrebe trga.

Če vas zanima več o biomasi, ki jo ponujamo v podjetju Tisa d. o. o. ter o naših drugih storitvah, nas pokličite po telefonu ali nam pišite po e-pošti, mi pa vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam o lesni biomasi še zastavljajo.

Preberite več