Drevesa - razmnoževanje, sajenje, rast, obrezovanje in podiranje

Drevesa so, kot jih razumemo v botaniki trajna rastlina s koreninami, z lesenim deblom iz katerega rastejo veje na katerih se razraščajo rastni vršički, listi ter cvet, ki je osnova za razvoj ploda s semeni. Nekateri od njih imajo ključno vlogo, za oskrbo ljudi in živali s svojimi plodovi (sadje, oreški, cvetovi), nekateri z lesom (vir toplote, gradbeni oz pohištveni material), spet drugi pa imajo okrasno oz zaščitno vlogo (ciprese, bonsai, ipd).

OPRAVLJAMO TUDI POSEK DREVES

Razmnoževanje, sajenje, obrezovanje in podiranje dreves

Drevesa so se sama po sebi sposobna razmnoževati s pomočjo semen in cvetnega prahu v sožitju z živalmi (npr.: čebele, ptice), lahko pa jih tudi sami načrtno sadimo, pri čemer v večini primerov ne moremo (in ne potrebujemo nadomestiti vlog čebel). Za sajenje dreves se lahko uporabi metoda »kalitve semena« oz »podtikanja«, pri čemer se uporabljamo njihove sadike - sejanci. Po vrsti roditve, jih ločujemo na tiste , ki obrodijo plodove in tista, ki so namenjena za podiranje zaradi pridobivanja lesa za toplotno energijo in lesno proizvodnjo. Za tista, ki jih gojimo zaradi njihovih plodov (predvsem sadna) je pomembno obrezovanje dreves, saj tako oblikujemo njihovo rast predvsem z namenom, da preprečimo lomljenje poganjkov. To je pomembno tudi za tista, ki rastejo v skupini - npr. sadovnjak, da lahko izkoristimo prostor. Drevesa, ki so namenjena podiranju zaradi lesa - npr. smreka, jih pustimo, da rastejo brez posegov, saj nam je cilj da zrastejo visoko. V primeru če je na določenem mesu premalo prostora za uspešno rast, je rešitev njihova presaditev oz podiranje drevesa.

Vrste dreves po Linnejevi taksonomiji

Drevesa se lahko razvrščajo na mnoge načine, po Linnejevi taksonomiji pa jih v kraljestvu Plantae, razvrščamo glede na njihovo deblo, poddeblo, razred, podrazred, red, družino in vrsto drevesa. Najbolj osnovne in očitne delitve pa so lahko tudi drugačna in sicer: lahko jih delimo na igličasta in listopadna, oz tista, ki so namenjena za obroditev plodov oz lesa.

Rast in podiranje dreves

Rast se ponavadi prične iz semena, kjer najprej začne iz njega izvirati embrionalni koren (radikula), kateremu sledi poganjek (plumula). Radikula oz embrionalni koren se razvije v koreninskim vršiček, ki raste navzdol. Čez nekaj tednov se začnejo stranske korenine raztezati vodoravno skozi zgornjo plast tal, katere imajo na koncu koreninske laske s katerimi absorbirajo vodo in hranila. Poganjek - plumula začne rasti navzgor, kjer se začne razvijati deblo z zametki vej in listov. Deblo je olesenelo steblo, po kateremu se pretakajo rastlinski sokovi med koreninami in listi. Korenine in listi hranijo in oskrbujejo celotno drevo s hranili, vodo in kisikom. Ena izmed najpomembnejših vlog debla je ta, da zraste dovolj visoko in nudi oporo, da se lahko razvijejo veje tako, da bodo njegovi listi lahko dosegli svetlobo. Deblo je najpomembnejši del za lesno industrijo, katerega, po podiranju drevesa, ko mu odstranimo korenine in veje imenujemo hlod. Center debla se imenuje stržen iz katerega se širijo mehki trakovi radialno čez les oz ksilem, do kambija in floema proti skorji. Drevesa se pogosto razraščajo tako da v obdobju pred mirovanjem oblikujejo popke oz rasne vršičke oz brstnike, kateri so zaščiteni v vodotesnem ovoju. Znotraj takega poganjka je zasnovana nova veja z listi ali iglicami, katere se bodo razrasle v novi rasni sezoni. Listi ali iglice drevesa so fotosintetski in transpiracijski organi, ki so prilagojeni za fotosintezo in izmenjavo plinov. List ima listno dno, s katerim je pritrjen na steblo. Listno dno se nadaljuje v daljši ali krajši listni pecelj, skozi katerega potekajo listne žile, ki se v listni ploskvi razvejijo in v list dovajajo vodo in mineralne snovi, ter odvajajo raztopljeni sladkor, ki ga so ga listi pridelali s fotosintezo (Isto vlogo, imajo tudi iglice pri iglavcih). Nekateri izmed njih imajo vlogo, da ščitijo cvet, iz katerega se razvije nov plod, s semeni.

PRODAJA DREVES