Kdaj se je najbolje lotiti sajenja dreves in sajenja cipres?

Veliko ljudi se pred sajenjem dreves na svojem domačem vrtu ali v sadovnjaku sooča z vprašanjem, kako drevesa sploh saditi, da bodo le-ta uspešno uspevala. Tako sadjarji, kot tudi strokovnjaki za arboristiko, se nagibajo k temu, da je drevesa bolje saditi jeseni kot spomladi. Predvsem je to tako pri listavcih, ki jeseni odvržejo svoje liste, saj je šok pri njih tako manjši, če jih presajamo, ko drevesa mirujejo.

Pred sajenjem drevesa se je potrebno pogovoriti o sadilnem načrtu

Preden se lotimo sajenja mladih dreves je potrebno pripraviti sadilni načrt. V sklopu sadilnega načrta izberemo tako okrasna kot tudi sadna drevesa tako, da zanje izberemo mesto, kjer bodo ta drevesa dobro uspevala. Drevesa izbiramo glede na prostor, kamor jih bomo posadili, seveda pa moramo že pri nakupu sadike drevesa vedeti, kakšna bo končna velikost drevesa, zato, da se lahko odločimo, koliko dreves bomo na določenem kraju posadili. Dobro je, da se že pri nakupu sadike pozanimamo o tem, kakšno nego drevesa potrebujejo.

Posebno pozornost moramo pri sajenju dreves posvetiti pripravi sadilne jame

Ko imamo pripravljen načrt se moramo lotiti priprave sadilne jame, ki jo je najbolje pripraviti že pred nakupom sadike. Izberemo mesta na vrtu, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice. Večina rastlin potrebuje sadilno jamo, ki je globoka vsaj 50 cm, večja drevesa pa celo več. Jama naj bo tudi dovolj široka, navadno govorimo o širini sadilne jame med 60 in 70 cm. Če sadilna jama namreč ne bo dovolj velika, bo lahko naše drevo prizadela suša, poleg tega pa ga bomo morali ves čas zalivati. Pri sajenju dreves ali sajenju cipres je pri izdelavi sadilne jame dobro ločiti zgornji in spodnji sloj zemlje, da bomo, ko bomo s sajenjem drevesa končali, jamo zasipavali v obratnem vrstnem redu. Tudi pri sajenju sadnih dreves je sadilna jama približno enako velika kot pri sajenju sadnih dreves.

Izpostaviti je potrebno tudi, da je sadiko, ki jo bomo v sadilno jamo posadili, najbolje kupiti v drevesnici, kjer so sadike kakovostne, drevo pa bo posledično dobro uspevalo. Pri tem se lahko posvetujemo tudi s strokovnjakom, ki nam bo svetoval, na kakšno mesto je izbrano sadiko dobro posaditi. Nikakor pa pri sajenju dreves ne smemo pozabiti na gnojenje. Za posaditev enega sadnega drevesa potrebujemo četrt kilograma sadjarskega gnojila, od 10 do 20 kg hlevskega gnoja, če je zemlja slaba, vedro starega komposta. Hlevski gnoj lahko nadomestimo ustrezno količino kakšnega drugega organskega gnojila. Pri zasipavanju jame pa moramo biti pozorni na to, da se gnojilo nikoli neposredno ne dotika korenin, koreninskega vratu, pa tudi mreže proti voluharju ne (če smo jo sploh namestili). Če pa govorimo o sajenju cipres, drugih grmovnic ali o sajenju okrasnih dreves pa je princip drugačen - ob sajenju in prvo leto po njem ne gnojimo, saj želimo rastlino prisiliti, da bi v iskanju hrane sama čim dlje razpredla korenine.

Preberite več

Po tem, ko smo drevo posadili, ga moramo tudi redno zalivati

V kolikor je zemlja ob sajenju suha moramo sadilno jamo že pred sajenjem drevesa dobro zaliti. Ko drevo posadimo, ga ponovno zalijemo in potem tudi redno zalivamo. Paziti pa moramo tudi na to, da sadike ne ”utopimo”. Do tega lahko pride, če v težki zemlji izkopljemo premajhno sadilno jamo (manjšo od priporočene), iz katere voda težko pronica v globino. Seveda pa moramo sadike primerno zaščititi tudi pred različnimi zajedavci. Če imamo na vrtu na primer voluharja, za korenine sadnih dreves kupimo namensko mrežno košaro, ki jo ob koreninskem vratu stisnemo, ali dva kvadratna metra pocinkane žične mreže.

Preberite o sajenju okrasnih dreves