Arboristika – najboljše za vaše sadno in okrasno drevje

Arboristika je veda, ki temelji na poznavanju drevesne biologije, ukvarja pa se s sajenjem in nego dreves v urbanem okolju. Njen cilj je drevesa narediti zdrava, varna in estetska. Zaposleni v tej panogi morajo imeti sodobno arboristično opremo ter dolgoletne izkušnje. Arborist dodobra pozna tako drevesno biologijo, kot vse vloge drevesa v urbanem okolju. Dejavnost arbosistike se deli na podajanje strokovnega mnenja, statično oceno dreves, strokovni nadzor, svetovanje pri načrtovanju objektov, analizo razmer rasti, oceno zdravstvenega stanja, popisa dreves in izdelave GIS katastra.

Sajenje dreves

Gre za na videz preprosto opravilo, ki pa zahteva precej znanja in pozornosti, saj je od dobrega sajenja ter oskrbe drevesa odvisno, kako dobro bo rastlina uspevala. Način saditve je odvisen od vrste sadike , vrste tal, časa kdaj sadiko posadimo in morebitnega namakanja tal.

Bolje bodo uspevale drevesne vrste, ki so prilagojene rastišču ter področju kjer je drevo posajeno, v nasprotnem primeru pa j lahko razmere rastišča do neke mere prilagodimo njihovim zahtevam. Drevo, ki bo pravilno posajeno, se bo veliko bolje odzivalo na spremembe razmer, hkrati pa bo tudi manj občutljivo. Z razliko rastlin v loncih, ki jih lahko prav uspešno presajamo tudi poleti, je načeloma je najboljši čas za sajenje zgodnja pomlad ali jesen, ko je šok zaradi presajanja najmanjši.

Sadno drevje sadimo v obdobju, ko nima listja, kar pomeni od jeseni, ko jim le-to odpade, do spomladi, ko pričnejo z brstenjem. Jesensko sajenje ugodno vpliva na rast korenin, takrat presajena drevesa lažje prenesejo presajanje ter lepše odrastejo, pri spomladanskem pa zaobidemo hud mraz, ki bi na novo posajene sadike lahko poškodoval, ali jih celo uničil, izognemo pa se tudi napadu voluharjev in divjadi. Poleg tega, je dobro vedeti kakšno sorto drevesa sadimo, če gre za vrste, ki sicer spadajo v področja z milejšo klimo, jih je priporočljivo posaditi po končani zimi in ne prej.

PREBERITE VEČ O SAJENJU DREVES

Sečnja dreves

Če imate drevo, ki ga je potrebno podreti, vam srčno svetujemo, da se tega ne lotevate sami, saj gre za eno izmed nevarnejših opravil. Zanj so potrebni usposobljeni delavci, ki imajo za tako delo opravljen potreben tečaj. Večje kot je drevo, težje ga je podreti, po vsej verjetnosti pa ima tudi veliko krošnjo, ki ob padcu lahko poškoduje okoliško infrastrukturo, objekte ali celo osebe, ki se v napačnem trenutku znajdejo na mestu sečnje. Za tovrstno delo je dandanes na voljo sodobna oprema in tehnologija, ki usposobljenemu delavcu njegovo delo močno olajša.

Obrezovanje sadnih dreves

Če drevesa ne bi obrezovali, bi v nekaj letih razvilo veliko in gosto krošnjo s tankimi vejami, ki ne bi zmogle nositi težkih plodov, zaradi pregostega listja, pa bi se po njem lažje širile različne bolezni. Z obrezovanjem skrbimo, da drevo naredi redko krošnjo, ki dopušča dostop sončnim žarkom. Deževnica iz krošnje hitreje odteče, kar listom dopušča, da se hitro posušijo. Drevesu prav tako preprečimo, da bi rastlo v višino in mu tako omogočimo razvoj rodnih vej, ki so nižje pri tleh, kar nam kasneje močno olajša obiranje sadja in nego dreves. Obrezujemo s pomočjo plezalne tehnike ter z avtodvigali.

Nega dreves

Nega sadnih dreves se začne z obrezovanjem pozno pozimi, ali zgodaj spomladi in kmalu za tem nadaljuje z gnojenjem. Spomladi mlada drevesa tudi zastiramo, tako ublažimo temperaturne vzpone in padce okoli korenin ter zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal. Če opazimo, da drevesom primanjkuje posameznih elementov, uporabimo posebna gnojila. Okoli dreves redno kosimo travo, ki jo lahko pustimo propasti, da služi za gnojilo. Ko se začnejo razvijati plodovi, jih moramo pri nekaterih drevesnih sortah redčiti. Navadno jih redčimo dvakrat. V suhih in vročih poletnih dnevih po potrebi zalivamo. Sadno drevje redno pregledujemo ter iščemo morebitne škodljivce ali bolezni.

Ali vas zanima več o arboristiki?