Nizkoenergijske hiše

To so hiše pri katerih je poudarek na čim večjem omejevanju toplotnih izgub in izkoristku naravnih virov toplotne energije iz okolja (sonce, voda in zrak). Mednje lahko štejemo tudi klasične hiše, ki imajo zadostno toplotno izolacijo in okna z visokokvalitetno termoizolacijo. Taka hiša na kvadratni meter stanovanjske površine letno porabi približno 4,5 kubičnih metrov zemeljskega plina, ali 4 litre kurilnega olja, kar pomeni 45 kilovatnih ur na kvadratni meter. Za njihovo ogrevanje navadno uporabljamo posebne grelne kotle, ki poleg svoje grelne funkcije tudi odvzemajo toploto odpadnega dima, ter jo shranjujejo v posebnem toplotnem zbiralniku, ki se uporablja za dogrevanje bivalnih prostorov.

Skoraj nič energijska hiša

Skoraj nič energijska hiša je v osnovi odlična nizkoenergijska ali pasivna hiša. Grajena je po najboljših energijskih standardih. Ker pa so temperature okolja bistveno drugačne kot jih želimo imeti v svojem domu, je za uravnavanje temperature v hiši potrebna dodatna energija. Poleg tiste, potrebne za vzdrževanje primerne temperature v notranjosti hiše, potrebuje tudi električno energijo za izvajanje vsakodnevnih funkcij njenih stanovalcev.

Članek o Skoraj nič energijski hiši

Nizkoenergijska gradnja

Sami materiali, ki jih uporabljamo za gradnjo na energijsko učinkovitost ne vplivajo, saj gre pri nizkoenergijski hiši vedno za kombinacijo toplotne prevodnosti  in debeline slojev. Zelo pomembna je izvedba detajlov, s katero lahko preprečujemo toplotne mostove in zagotavljamo tesnost ovoja. Običajna je izvedba klasične toplotne izolacije temeljev in talne plošče, pri čemer naj bi bila toplotna prehodnost tal proti terenu 0,15 W/m²K ali manj.

Toplotni ovoj za nizkoenergijski standard sicer ni določen z jasnimi mejami, izkušnje pa so pokazale, da potrebujemo zunanjo steno s toplotno prehodnostjo 0,2 W/m²K ali manj, kar pomeni približno 20 centimetrov debel sloj toplotne izolacije.

Takšna hiša ima ahko garažo, klet, ki mora biti dobro izolirana in balkone, ki so od zunanjega ovoja hiše ločeni s posebnimi distančniki.

Tudi streha mora biti primerno izolirana. Njena priporočljiva toplotna prehodnost naj bi bila okrog 0,15 W/m²K, kar dosežemo s približno 25 centimetrov debelim slojem toplotne izolacije.

Toplotni ovoj hiše mora biti zrakotesen. Toplotne izgube bomo učinkovito zmanjšali le tako, da bodo vsi stiki narejeni zrakotesno in brez toplotnih mostov. Stavbno pohištvo mora biti ustrezno ter pravilno vgrajeno, saj je od tega odvisna energijska učinkovitost hiše .Dopustni toplotni most pri njegovi vgradnji je do 0,05 W/mK.

Energijski sistemi Marles

Pri Marlesu ponujajo dva energijska sistema hiš.

Pri dva in pol litrski hiši poraba energije za ogrevanje znaša do 25 kWh/m2a, kar je približno 2,5 litra olja na kvadratni meter uporabne stanovanjske površine na ogrevalno sezono.

Za ogrevanje takšne hiše je obvezna vgradnja rekuperacije, možni sistemi ogrevanja pa so kompaktna toplotna črpalka s sanitarnim bojlerjem in talnim gretjem, kompaktna toplotna črpalka s sanitarnim bojlerjem ter talnim in stenskim gretjem, leseni paneli ali solarni sistem.

Posebnost Marles sistemov za tovrstne hiše je instalacijska ravnina, ki preprečuje vdor kakršnekoli instalacije skozi zunanji ovoj.

Pasivna hiša je zasnovana tako, da za svoje delovanje porabi manj energije, ki jo proizvaja na učinkovit način. Izkorišča Lahko obnovljive vire energije, notranji dotoki pa so načrtovani tako, da je skoraj ni potrebno ogrevati ali hladiti.

Poraba energije za njeno ogrevanje je do 15 kWh/m2a, to je 1,5 litra olja na kvadratni meter uporabne stanovanjske površine na ogrevalno sezono.

Priporočljiv sistem ogrevanja za pasivno hišo je navadno kompaktna naprava, v kateri sta združena toplotna črpalka in kvalitetna prezračevalna naprava s toplotnim menjalnikom v katerem porabljeni zrak, ki ga spuščamo na prosto, velik del svoje toplote odda svežemu zraku, ki ga v objekt dovajamo.

Več o energijskih sistemih Marles

Nizkoenergijske hiše poraba energije

Ko se odločamo za gradnjo tovrstne hiše, moramo vedeti, na kakšen način zagotoviti čim večji energetski prihranek. Za čim manjšo porabo energije za ogrevanje je ključno pametno načrtovanje hiše ter poznavanje detajlov gradnje. Uporabljeni materiali nam omogočajo tanjše obodne površine pri enakih toplotnih izgubah, hkrati pa dosežemo optimalno toplotno stabilnost stavbe, kar omogoča uporabo nižje moči in boljše ter bolj konstantne izkoristke ogrevalnih naprav. Nizkoenergijska gradnja ima najmanj 15 kWh in največ 60 kWh letne porabe energije za ogrevanje na kvadratni meter ogrevalne površine.