Gradnja nizkoenergijske hiše: pasivna ali nizkoenergijska hiša?

Gradnja nizkoenergijske hiše je smiselna tako z vidika okolja kot stroškov. Pasivna ali nizkoenergijska hiša je pogosto montažni objekt. V podjetju Marles se dobro zavedajo dvomov, ki se porajajo pri načrtovanja novega/prvega doma. Izbrati klasično ali montažno gradnjo? Montažna gradnja ima mnogo prednosti, vendar je tradicija zidanih domov iz opek in betona na našem območju še vedno močno usidrana. V zadnjih letih je sicer opazen trend postopne rasti montažnih gradenj, ki že prevladujejo v Zahodni Evropi. Gre namreč za rešitev, ki zagotavlja hitrost izvedbe, izjemno nizke stroške uporabe objekta in visoko udobje bivanja, posebno če se izbere montažna gradnja nizkoenergijske hiše.

Podjetje Marles je najstarejši in največji slovenski proizvajalec montažnih objektov. Zgradili so že več kot 27.000 individualnih objektov ter več kot 380 vrtcev in šol. Njihove dolgoletne izkušnje dokazujejo, da imajo vsa potrebna znanja in izkušnje za profesionalno postavitev sodobnih montažnih objektov. Sodelujejo z raziskovalnimi institucijami, s konkurenco in s poslovnimi partnerji na vseh tistih razvojnih področjih, ki so usmerjena v spodbujanje in razvoj montažne gradnje, pri čemer je v ospredju montažna gradnja nizkoenergijske hiše.

Gradnja nizkoenergijske hiše – gradnja prihodnosti

Če razmišljate o gradnji novega objekta, morate upoštevati, da je postala zaradi najsodobnejših trajnostnih smernic gradnja nizkoenergijske hiše praktično obvezna. Marlesov koncept Zero Energy Home je tehnološko in arhitekturno najbolj izpopolnjena verzija. Stavba, zgrajena po teh načelih, postane popolnoma energetsko neodvisna in v celoti samozadostna.

Marlesova svetovalna ekipa na dnevih odprtih vrat in na individualnih srečanjih s potencialnimi kupci predstavlja celovito ponudbo. Na voljo vam je za pojasnila v zvezi s sodobnim načinom energetske oskrbe doma, s poudarkom na ogrevanju in prezračevanju s prisilnim prezračevanjem.

Kot vodilni ponudnik izvirnih rešitev na področju lesenih objektov v Sloveniji so že več desetletij zagovorniki koncepta, da je gradnja nizkoenergijske hiše gradnja prihodnosti. S tovrstno gradnjo zagotavljajo premišljeno uporabo naravnih virov, skrb za okolje in najvišje udobje bivanja z znatno nižjimi finančnimi vložki.

Skoraj nič energijska stavba in nizkoenergijska hiša: definicija oz. kriteriji

Ali sta pasivna in nizkoenergijska hiša sopomenki? Kaj je skoraj nič energijska stavba? Kako natančno je opredeljena nizkoenergijska hiša? Definicija se lahko od države do države nekoliko razlikuje. V Sloveniji velja določilo, v skladu s katerim so kot nizkoenergijski opredeljeni tisti objekti, ki se uvrščajo v razred C, razred B2, razred B1, razred A2 in razred A1. Osnovni kriterij za razvrščanje je količina energije, ki je letno potrebna za ogrevanje. Za uvrstitev v najnižji razred, tj. razred C, letna poraba ne sme presegati 35–50 kWh/m2, kar je osnovni kriterij, ki mora biti upoštevan, ko se načrtuje gradnja nizkoenergijske hiše.

Določba, ki govori o obveznem projektiranju takšnih stavb in ima podlago v Energetskem zakonu (EZ-1), je začela veljati 31. 12. 2020. Za vse nove stavbe javnega značaja, ki so v lasti Republike Slovenije, pa ta določba velja že od 31. 12. 2018.

Ena od možnosti je tudi skoraj nič energijska stavba. Kot določa Energetski zakon, je skoraj nič energijska stavba (sNES) opredeljena kot stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo. To pomeni, da za ogrevanje in za druge sisteme porabi izredno malo energije. Izjemno pomemben kriterij, na podlagi katerega je opredeljena skoraj nič energijska stavba, pa je tudi ta, da mora biti energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov v bližini ali na kraju samem.

Pasivna ali nizkoenergijska hiša: kakšna je razlika?

Se morda sprašujete, ali je bolj smiselna pasivna ali nizkoenergijska hiša? Kaj odloča o tem, ali bo specifičen objekt opredeljen kot pasivna ali nizkoenergijska hiša? V prvem primeru so kriteriji nekoliko strožji. Ni torej vseeno, ali je stavba pasivna ali nizkoenergijska hiša (slednjo lahko razumemo kot nadpomenko). K razvoju pasivnih objektov je največ prispeval inštitut Passivhaus iz Nemčije, eden od ponudnikov tovrstnega tipa stavb pa je tudi slovensko podjetje Marles hiše. Snovalci standarda Passivhaus so koncept zastavili z vizijo, pri kateri v ospredje postavljajo uporabnika in zanj čim bolj ugodne pogoje bivanja, šele nato pa energijsko učinkovitost objekta.

Toda kateri natančno so tisti kriteriji, na podlagi katerih se določi, ali je objekt pasivna ali nizkoenergijska hiša? Po standardih, ki jih je postavil inštitut Passivhaus, je letna poraba energije pri pasivnem objektu manjša od 15 kWh/m2. Prav tako nima toplotnih mostov. Zahteva minimalno porabo energije, ki je lahko v primerjavi s klasično gradnjo za kar do 80 % nižja. Pasivni objekti porabljajo energijo sonca, pridobljeno skozi steklene površin, in notranje vire energije (od kuhanja, sušenja perila, tuširanja, likanja, dihanja …).

Upoštevati morate, da je gradnja nizkoenergijske hiše, ki izpolnjuje minimalne standarde, praviloma manj kompleksna od gradnje pasivnih objektov. Pri slednjih je zasnova nekoliko zahtevnejša, več je načrtovanja, gradnja in vgrajeni elementi pa so izvedeni po natančno predpisanih tehničnih merilih. Zaradi specifičnega načina konstrukcije in izbire materialov je za pasivne objekte značilno, da sta aktivna sistema za ogrevanje in hlajenje nepotrebna, kljub temu pa je temperatura v prostorih idealna vse dni v letu.

V ponudbi tipskih objektov Marles je že več kot 50 tipskih pasivnih hiš. Razlikujejo se glede na površino, tloris in število spalnic, tip strehe, napušč, energetski razred ter seveda samo arhitekturno zasnovo.