Pasivna hiša ali nizkoenergijska hiša za čim nižje stroške ogrevanja

Pasivna ali nizkoenergijska hiša je nizkoenergijska varčna stavba, ki letno za ogrevanje porabi manj kot 15 kilovatnih ur na kvadratni meter. To je mednarodno priznan gradbeni standard pri projektiranju in gradnji energetsko učinkovitega doma. Koncept je bil prvič razvit v Nemčiji v osemdesetih letih in od takrat je postal znan v svetovnem merilu. Za izpolnitev standardov pasivnega ovoja je potrebna največja energetska učinkovitost za zagotovitev optimalnih toplotnih in bivalnih pogojev v zaprtih prostorih.

Pasivna gradnja zahteva izredno kakovostno zaščito pred toplotnimi izgubami, zato je tovrstne objekte treba brezhibno toplotno zaščititi po celotnem ovoju stavbe, saj toplotni mostovi niso dovoljeni. Toplotna izolacija mora biti vgrajena tudi pod temelji objekta, kjer težave toplotnih mostov rešujemo z optimalno izvedbo temeljenja. Temeljenje objektov na temeljni plošči omogoča energijsko učinkovito in cenovno optimalno gradnjo.

Gradnja hiše je eden najpomembnejših projektov v življenju, zato se je je treba lotiti z vso pozornostjo. Gradnja pasivne ali nizkoenergijske hiše zahteva veliko znanja in natančnosti, narekuje pa ji zaveza k čim nižji porabi energije. Projektiranje energetsko varčne pasivne ali nizkoenergijske hiše zahteva kompleksno poznavanje tematike. Natančno je treba slediti smernicam za tovrstno gradnjo, tako glede lokacije, orientacije in oblike objekta, kot tudi glede senčenja, zrakotesnosti, rekuperacije odpadnega zraka ipd.

FIBRAN NORD d.o.o. je član Konzorcija pasivna hiša Slovenije od leta 2007 in je doslej prejel tri certifikate:

• ozelenjena streha,
• temeljna plošča nepodkletene stavbe in
• temeljna plošča podkletene stavbe.

Pasivne hiše - od nizkoenergijskih hiš jih ločijo detajli

Da bi pasivne ali nizkoenergijske hiše dosegle zahtevano energijsko varčnost, sta nujna natančno načrtovanje in kakovostna izvedba vseh detajlov. Ravno detajli namreč ločijo pasivne hiše od nizkoenergijskih. S pravilnim načrtovanjem in kakovostno izvedbo detajlov bomo preprečili toplotne mostove in zagotovili tesnost toplotnega ovoja stavbe. Za več informacij o pasivni gradnji obiščite našo spletno stran ali nas kontaktirajte za ponudbo.

Pasivna gradnja: debelina izolacija pri pasivni hiši je do 40 centimetrov

Pasivna gradnja zahteva večje debeline izolacije, saj je toplotna izolacija najpomembnejši element za doseganje želene energijske varčnosti objekta. Na stene nizkoenergijske hiše navadno vgradimo okrog 20 centimetrov toplotne izolacije, pasivna hiša pa zahteva, da je debelina toplotne izolacije večja (30 centimetrov), saj toplotna prehodnost zunanje stene ne sme presegati 0,15 W/m²K. Prav tako mora biti toplotna izolacija vgrajena pod temelji objekta, pomembna pa je tudi na strehi. Medtem ko je za nizkoenergijsko gradnjo priporočljiv 25-centimetrski sloj strešne toplotne izolacije, pa pasivna hiša potrebuje do 40 centimetrov debel sloj izolacije. Debelina toplotne izolacije je sicer odvisna od vrste toplotnoizolacijskega materiala, lahko je tudi znatno manjša. Dejansko so stavbe pasivne hiše zasnovane tako, da v zimskem času vzdržujejo temperature 20 stopinj Celzija in poleti 25 stopinj Celzija. To omogoča mirnejši življenjski standard, hkrati pa ohranja udobne življenjske temperature, vse z zmanjšanimi stroški ogrevanja in hlajenja.

Te hiše se morajo držati strogih gradbenih kriterijev in porabiti do 90 odstotkov manj ogrevalne in hladilne energije v primerjavi z običajnimi stavbami. Rezultat tega je prihranek stroškov energije približno 60 do 80 odstotkov. S svojo natančno zasnovo in odmikom od steklenih struktur uporabljajo vire iz okolice.

Graditelj pasivne ali nizkoenergijske hiše se mora odpovedati balkonom, nadstreškom, prizidkom, kleti in garaži v sklopu hiše. Našteti elementi so namreč lahko vir toplotnih izgub, zaradi katerih ne bo mogoče doseči porabe energije za ogrevanje, manjše od 15 kWh/m² na leto. Nizkoenergijska gradnja bistveno prispeva za bolj energetsko varčne hiše prihodnosti. Skrivnosti pasivne hiše so:

• vsestranski stenski sistem, ki hišo tesni in ne dopušča neželenega mraza ali toplote;
• okna s trojno zasteklitvijo, ki dodatno izolirajo hišo;
• postavitev oken, ki upošteva hladne zračne tokove in izkorišča sončno moč;
• in sistem za izmenjavo energije, ki reciklira toploto iz kuhinje in tuša, medtem ko podzemni rezervoar hladi ali ogreva zrak doma, da ohranja zmernost skozi vse leto.

Pasivne hiše v Sloveniji vse bolj pogoste

Pasivne hiše so tudi v Sloveniji vse bolj pogoste, saj optimizirajo najbolj inovativne in najsodobnejše gradbene tehnologije. S tem se lastnikom znižajo računi za komunalne storitve za devetdeset odstotkov - ali celo več. Tovrstne hiše so primerne za vse, ki si želijo bolj okoljsko trajnostnega življenja in nižje račune za komunalne storitve. Prednost je tudi boljša kakovost zraka zaradi izolacijskih standardov in tesno zaprtega ovoja stavbe. Sistemi prezračevanja z rekuperacijo toplote (HRV) nenehno potiskajo uporabljen zrak navzven, da dovajajo svež zrak. Načela pasivne gradnje pa je mogoče doseči na različne načine in z različnimi oblikami in materiali. To pomeni, da lahko pasivne hiše prilagodimo okusu in življenjskemu slogu lastnika. Ko gradite pasivno, morda gradite dom, ki ni podoben ostalim hišam. Lahko si uresničite želje glede videza in materialov. Prilagodljivost možnosti oblikovanja in zunanjosti hiš pomeni tudi, da lahko zgradite pasivno hišo, ki spoštuje arhitekturni slog soseske, kjer stoji. Opozoriti velja, da mora tudi ta način gradnje vizualno prilagajati okolici in upoštevati vse morebitne estetske omejitve.