Dimnik: dimniške cevi, vratca, cenik ...

Dimnik je pri večini gradenj takorekoč nepogrešljiv. Kljub temu pa pri montaži in projektiranju še vedno prihaja do problemov, ki bi se jim lahko izognili z nekaj previdnosti in izbiri izkušenega ponudnika. Pred gradnjo je potrebno določiti, katero kurilno napravo bomo v svojem domu uporabljali (ali jo že, v primeru da gre za dograditev). Strokovnjaki nato določijo presek tuljave, ustrezen priključek in višino, vrsto cevi, čistilna dimniška vrata in skupno višino objekta. Pogosta napaka je, da ne uredijo odvoda kondenzata ali pa da se odločijo za neprimeren tip oziroma višino dimnika. Minimalna aktivna višina bi morala biti vsaj 4 metre, pri odprtih kaminih pa 5. Druge težave lahko povzroči tudi premajhna ali prevelika dimenzija dimnika, neprimerna priključitev kurilne naprave ali neustrezna izolacija. Slednja bi se morala delati z materiali, ki niso gorljivi in so odporni na temperaturne spremembe, saj lahko v nasprotnem primeru pride do požara.

Dimniki – cenik izdelave

Pri odločitvi za nakup katerega koli izdelka vedno upoštevamo ceno in skušamo primerjati naš strošek s koristmi, ki jih bomo pridobili. Pri ceniku dimnikov ni nič drugače. Na splošno velja, da je šamotni eko dimnik cenovno najbolj ugoden, predvsem zaradi enostavne montaže. Nerjaveči materiali so ponavadi nekoliko dražji. Pred nakupom se je smiselno posvetovati s strokovnjakom in tudi primerjati ponudbe različnih izvajalcev med seboj. Kljub temu pa cena ni vse, in kar bomo morda privarčevali sedaj, se nam lahko kmalu povrne v obliki nepredvidenih stroškov popravil ali sanacije. Zato je najbolje, če se že na začetku pravilno odočimo in izberemo kvalitetne materiale ter izkušenega ponudnika z dobrimi referencami.

dimniška kapa

dimniške cevi - cenik

Dimniška vratca – kje jih montirati?

Dimniška vratca so namenjena čiščenju in so obvezni del ogrevalnega sistema. Le z rednim čiščenjem bo naš ogrevalni sistem učinkovito (in varno!) deloval. Vratca so prilagojena našemu dimniku in vsebujejo posebne vložke, s katerimi se izboljša požarna varnost in plinotesnost. Vgradi se jih na dno dimnika ter na podstrešje oziroma zgornje nadstropje stavbe. Pri izkušenih strokovnjakih vgradnja vratc vedno poteka v posvetu z naročniki, da se tudi določi ustrezna lokacija, v kolikor podstrešje ni primerna izbira. Nekateri ljudje se odločijo tudi za vgradnjo detektorja za ogljikov monoksid, s čimer se zagotovi še dodatna varnost. To je predvsem pomembno pri starejših dimnikih, ki morda ne tesnijo več dobro.

Kakovostne dimniške cevi so nepogrešljive

Dimne oziroma dimniške cevi skrbijo za odvajanje dima, ki je posledica ogrevanja bivalnih prostorov. Včasih se je uporabljalo zidane cevi, danes pa druge materiale kot je recimo nerjavečo jeklo ali keramika. Pomembno je, da je material trpežen in obstojen na temperaturne spremembe, pojav rje in druge nevšečnosti. Kljub temu pa še tako kakovostna cev sčasoma zastara. Takrat je potrebno izvesti sanacijo. Priporoča se priklop kurilne naprave z inox cevmi, ker so lažje, a imajo hkrati ustrezno debelino. Smiselno se je izogibati železnim cevem.

dimniške cevi, kape ...

Dimniška kapa in njena uporaba

Tudi dimniška kapa je nekaj, kar spada med obvezno opremo. Kapa ščiti pred vremenskimi vplivi, saj predstavlja strešni del dimnika. Preprečuje, da bi zamakal dež, prav tako pa usmerja pline. Četudi dimnik uporabljamo le občasno, je kapo priporočljivo imeti – še posebno, če imamo opravka z nerjavečimi tuljavami. Navadno se kapo izdela po meri oziroma naročilu, saj v praksi prihaja do številnih različnih dimenzij zunanjih delov dimnikov. Nudi tako estetsko vrednost kot to, da poveča vlek, preprečuje dostop vlage, izboljša izgorevanje in omogoča preprost dostop. Cena je odvisna od izbranega materiala in velikosti.