Ročno obločno varjenje je priljubljena praksa v številnih industrijah

Ročno obločno varjenje se uporablja v številnih panogah, saj s to tehniko na enostaven način združimo 2 različna materiala v celoto. V letalski, avtomobilski in gradbeni industriji ter v medicini, elektrotehniki in izdelavi plovil je elektroobločno varjenje še posebej nepogrešljivo. Klasični ali inverterski varilnik v rokah sicer zelo pogosto držijo tudi amaterski mojstri, ki se radi lotevajo domačih projektov.

Spajanje različnih kovin je izjemno praktično in enostavno, zato ni nič čudnega, da se z omenjeno tehniko srečuje ogromno ljudi.

ROČNO OBLOČNO VARJENJE

Kaj pomeni izraz ročno obločno varjenje?

Cilj varjenja je, da različni kovini spojimo v celoto. Pri tem uporabljamo klasični ali inverterski varilnik, ki predstavlja vir toplote. Električna energija se tako spremeni v toplotno, ki segreva material elektrode in osnove. Ko se elektroda dotakne varjenca (kontaktni vžig) ali pa ko je med njima zadosten električni impulz (trigerski vžig), med njima negativni ioni prehajajo na pozitivni pol, pri tem pa nastaja oblok.

Poznamo več tehnik elektroobločnega varjenja, ki se uporabljajo pri spajanju kovin, različnih vrst jekla in celo umetnih materialov. Čeprav se procesi MIG, MIG MAG, TIG in MMA med seboj razlikujejo, pa je vsem skupen isti cilj – zagotoviti kakovosten in trden zvar. Katero vrsto ročno obločnega varjenja boste izbrali, je odvisno od materialov, ki jih najpogosteje spajate, kvalitete zvara in vaših spretnosti.

Elektroobločno varjenje MIG MAG je priljubljeno med strokovnjaki in amaterji

MIG MAG aparati so zelo zmogljivi, z njimi je mogoče ustvariti kakovostne zvare, poleg tega pa omogočajo 2 tehniki (MIG in MAG) varjenja. To pomeni, da je z njimi mogoče spajati najrazličnejše materiale, kot so pločevine, konstrukcijska in visoko legirana jekla, zlitine, barvne kovine in podobno. Ker je poleg tega z njimi mogoče dokaj enostavno upravljati, se jih ne poslužujejo le profesionalni mojstri, temveč so primerni tudi za domačo uporabo. Njihova prednost namreč je, da gre za taljenje neoplaščene elektrode, kar pomeni, da materiala za zvar ni potrebno posebej dodajati. Iz tega razloga je omenjena naprava kot nalašč za začetnike.

Postopka MIG in MAG sta si v osnovni zelo podobna. Razlika med njima je le v plinih, ki ščitijo zvar pred dušikom in kisikom iz zraka. Kratica MIG pomeni Metal Inert Gas, iz česar sledi, da med postopkom uporabljamo inertne pline. Argon in helij sta npr. odlična izbira, saj sta nevtralna in zato z varjencem ne reagirata. Kratica MAG pa pomeni Metal Active Gas, zato med delom uporabljamo aktivni plin CO2, ki pri visokih temperaturah razpade na ogljik in kisik. Tovrstno ročno obločno varjenje je primerno za spajanje konstrukcijskih in legiranih jekel ter tanke in srednje debele pločevine, saj so zvari črni.

UPORABA VARILNIH APARATOV MIG MAG

Ročno obločno varjenje s TIG aparati je zahtevnejše

Mnogi pa se namesto za MIG MAG klasični ali inverterski varilnik odločijo za TIG aparat, ki omogoča večjo natančnost. V kolikor si želite res kakovostnega izdelka, ki bo izgledal skoraj popolno, je tovrstna naprava prava izbira. Sam postopek malce spominja na MIG tehniko, saj je zvar potrebno zavarovati v inertnem plinu. Argon in helij sta spet prava izbira.

Kljub temu pa ima TIG postopek slabost, ki se jo morajo zavedati predvsem začetniki. Delo z njim je precej zahtevnejše, saj se med delom tali Wolframova elektroda. To pomeni, da je upravljanje počasnejše in kompleksnejše, saj je potrebno material za zvar dodajati. Hkratno upravljanje gorilnika in dodajanje omenjenega materiala je lahko velik izziv, predvsem za tiste, ki s spajanjem kovin nimajo veliko izkušenj. Če ste med njimi ali pa če nimate potrebe po zares popolnih zvarih, je morda bolje, da izberete prej opisano različico.

Za elektroobločno varjenje izberite klasični ali inverterski varilnik

Pred nakupom pa ni potrebno razmisliti le o metodi ročno obločnega varjenja, temveč tudi o vrsti samega aparata. Na voljo sta klasična in inverterska različica. Čeprav se obe ponašata z vrhunsko programsko opremo in izjemno zmogljivostjo, pa se med seboj tudi precej razlikujeta, zato je priporočljivo preučiti vse pomembne vidike.

Največja razlika med njima je v teži oz. prenosljivosti. Klasična verzija je zaradi velikih transformatorjev precej robustnejša in zato manj primerna za prenašanje z ene lokacije na drugo. Inverterska različica je po drugi strani precej lažja, zato je idealna za delo na terenu. V kolikor se s spajanjem kovin srečujete na gradbišču ali raznih montažnih delih, je morda slednja za vaše delo primernejša. Tudi upravljanje z njo je enostavnejše, saj jo je zaradi nizke teže enostavneje prenašati.

Ena od pomembnih razlik je tudi učinkovitost. Za klasični varilnik so značilne večje izgube energije, medtem ko je inverterski varilnik energetsko precej bolj učinkovit. Zahvaljujoč napredni elektroniki za enako delo porabimo manj energije, kar vodi v visoke prihranke. Regulirana izhodna moč tudi omogoča prilagajanje različnim vrstam varjenja in materialov, kar je izjemno praktično.

Marsikdo se pri izbiri osredotoča le na ceno, kar pa ni najboljši kriterij. Kljub temu, da je klasični aparat za elektroobločno varjenje praviloma cenejši, pa se zanj odločite le, če prenosljivost in natančnost za vaše delo nista ključna dejavnika.