Izvršba na podlagi verodostojne listine je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)

Izvršba na podlagi verodostojne listine je ena izmed dveh vrst izvršb, ki jih lahko vložimo v Republiki Sloveniji. S pomočjo izvršilnega postopka si lahko povrnemo terjatev, ki nam je dolžnik ne želi vrniti. Izvršilni postopek je zanimiv predvsem za podjetnike, ki se jim nabirajo terjatve do dolžnikov. Odprti in neplačani računi lahko za podjetje pomenijo veliko breme in nujno je, da podjetniki poskrbijo za to, da jim dolžniki dolg povrnejo. Dolžnike lahko izterjajo po sodni poti, s pomočjo izvršbe, ki jo podjetnik sproži sam.

Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za izvršbo na podlagi verodostojne listine?

Izvršbo na podlagi verodostojne listine ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je bil skozi svojo zgodovino kar nekajkrat spremenjen.

Poleg izvršbe na podlagi verodostojne listine Zakono o izvršbi in zavarovanju pozna še izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Gre navadno za sodbo sodišča, poravnavo ali izvršljiv notarski zapis. Ker posameznik ponavadi tega nima, pač pa ima kakšno izmed listin, iz katere izhaja možnost za izvršbo, se večina posameznikov odloči za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Med verodostojne listine po 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju uvrščamo:

• fakturo (račun, obračun obresti),
• menico in ček s protestom in povratnim računom,
• javno listino (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost),
• izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (konto kartica, knjigovodska kartica, izpisek odprtih postavk – vedno podpisano s strani zakonitega zastopnika ali od njega pooblaščene osebe),
• po zakonu overjeno zasebno listino* (npr. cesijska pogodba),
• listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine,
• plačilno listo** (v postopku izterjave plače, povračila prevoza, malice,...).

Kako vložimo izvršbo na podlagi verodostojne listine? Odgovor je e izvršba CoVL!

Postopek vložitve e-izvršbe na podlagi verodostojne listine je dokaj enostaven. Gre v bistvu za e izvršbo CoVL, ki jo lahko opravimo kar od doma. Najprej je potrebno s prijavo vstopiti na portal e-sodstvo, kjer lahko e izvršbo oddamo. V kolikor se še nikoli nismo registrirali se bomo v tem koraku morali registrirati. V naslednji korakih izberemo e izvršbo CoVL, sistem pa nas bo kasneje skozi pregledne korake peljal čez postopek vložitve predloga.

Postopek se je z ustanovitvijo CoVL v letu 2008 zelo pospešil. Prej je izvršilni del sodstva namreč veljal za največjo rano slovenskega sodstva, saj so zadeve trajale nesorazmerno dolgo. Digitaliziran postopek nam dan danes omogoča, da je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine zaključen hitreje in učinkoviteje kot včasih.

Kakšne stroške Zakon o izvršbi in zavarovanju nalaga ob vložitvi e izvršbe CoVL?

Seveda pa so s postopkom izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju povezani tudi določeni stroški. Med drugim zakon o izvršbi in zavarovanju nalaga plačilo sodne takse. Sodno takso je potrebno poravnati že med vlaganjem predloga za izvršbo, ki smo ga opisali zgoraj. Vendar je potrebno vedeti, da je takso pravzaprav dolžan poravnati dolžnik in jo bo upnik dobil vrnjeno skupaj s svojo terjatvijo. V primeru, da sodne takse ne poravnamo osem dni po vložitvi predloga za izvršbo, se predlog za izvršbo umakne.

Prav tako je priporočljivo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine od dolžnika terjati tudi stroške opominjanja, na podlagi 14. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Vendar lahko posameznik te stroške terja le v primeru, da sta upnik in dolžnik oba pravni osebi.  

Nemalokrat pa se postavi tudi vprašanje, kaj narediti, če je dolžnik v stečaju. Zakon o izvršbi in zavarovanju je tukaj jasen. Terjatve, ki jih imamo do dolžnika, je potrebno prijaviti v stečajno maso – saj bodo drugače naše terjatve propadle.