Kaj pravzaprav pomeni, da terjatev zastara?

Če terjatev zastara, to pomeni da upnik po preteku določenega časa (zastaralni čas) od dolžnika več ne more terjati svoje terjatve. Veliko ljudi meni, da zastarana terjatev več ne obstoji. To prepričanje je zmotno. Terjatev še zmeraj obstaja, ne obstaja pa več njen pravovarstveni zahtevek. To pomeni, da upnik dolžnika več ne more terjati pred sodiščem na povrnitev dolga, lahko pa upnik dolg še zmeraj plača in v kolikor se upnik dolg odloči poravnati le-tega s sodnimi postopki ne more terjati nazaj, saj pravna podlaga za plačilo njegovega dolga še zmeraj obstoji. Lahko bi torej rekli, da zastaranje ustvarja določen pritisk na upnika, da naj pravočasno terjajo svoje dolžnike ali pa tvegajo, da jim bodo terjatve propadle.

Zastaranje terjatve je urejeno v Obligacijskem zakoniku. Po samem smislu stvari in na podlagi 336. člena OZ je za začetek teka zastaranja odločilen tisti trenutek oz. čas, ko je upravičenec smel terjati izpolnitev obveznosti oziroma ko je nastopila pravica terjati izpolnitev obveznosti. Upnik ima pravico terjati izpolnitev obveznosti takrat, ko je le ta dospela. Zastaranje prične teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati dolg od dolžnika. Lahko pa zakon določi tudi drugačen začetek zastaranja.

Da terjatev zastara morata biti torej izpolnjena dva pogoja:

• potek zastaralnega roka (drugi odstavek 335. člena OZ) in
• dolžnik mora ugovarjati zastaranje terjatve (tretji odstavek 335. člena OZ).

Vidimo lahko torej, da se zastaranje terjatve ne upošteva po uradni dolžnosti, pač pa mora dolžnik nanj opozoriti v postopku.

Zastarajo lahko vse terjatve. Tako poznamo zastaranje glavne terjatve, zastaranje občasnih terjatev, zastaranje regresnih terjatev ter zastaranje terjatev iz delovnega razmerja. Nadalje je potrebno povedati, da je splošen zastaralni rok po pravu Republike Slovenije 5 let. Vendar poznamo terjatve za katere je zastaralni rok posebej določen.

1 leto: (355. člen OZ): terjatve, ki nastanejo zaradi potreb gospodinjstva.

3 leta:

• v primeru ko gre za gospodarske pogodbe oz. terjatve med gospodarskimi subjekti se uporabi določilo 349. člena Obligacijskega zakonika iz katerega izhaja, da velja triletni zastaralni rok za terjatve nastale med gospodarskimi subjekti t.j. terjatve, ki izvirajo iz gospodarskih pogodb;
• terjatve občasnih dajatev (obresti, preživnina);
• terjatev najemnine (zakupnine);
• odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.

10 let:

• terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo;
• terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo (pravnomočen sklep o izvršbi) ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom (gre za terjatve, katerih obstoj in višino je nedvoumno ugotovilo sodišče ali drug organ).

15 let:

• odškodninska terjatev za škodo, povzročeno z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe (zastara v petnajstih letih po polnoletnosti oškodovanca).
  

Kaj pomeni, če se zastaranje pretrga ali zadrži?

Zastaranje terjatev pa se lahko v teku zastaranja tudi pretrga ali zadrži. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Poleg tega se zastaranje pretrga tudi, kadar dolžnik pripozna svoj dolg. Ko se zastaranje terjatve pretrga začne zastaralni rok teči znova. Drugače je pri zadržanju zastaranja, kjer zastaranje preneha teči, ko pa se razlog zadržanja odpravi zastaranje teče naprej. Tako ne teče zastaranje:

• med zakoncema in med zunajzakonskim partnerjema,
• med starši otroki, dokler obstaja roditeljska pravica (načeloma do polnoletnosti otrok),
• med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi ter med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti.

Prav tako zastaranje terjatev ne teče v času, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.