Izvršba – kaj je in čemu služi?

Izvršba je pravni postopek, ki se uporablja za uveljavitev sodnih odločb ali drugih izvršilnih naslovov, s katerimi je določena dotična obveznost. Najpogosteje gre za izterjavo dolgov, ki jih dolžnik ni prostovoljno poravnal. Le-ta omogoča upniku, da z zakonsko določenimi sredstvi doseže izpolnitev obveznosti, ki je bila ugotovljena v pravnomočni sodbi ali drugem izvršilnem naslovu.

Veliko ljudi se znajde v situaciji, ki jim nekdo dolguje (navadno) določeno vsoto denarja. Dolgovano vsoto preprosto imenujemo dolg. Za podjetja pa tudi posameznike so procesi, ki sledijo, zamudni in znatno zmanjšajo možnost razvoja podjetja, sploh kadar govorimo o velikem dolgu. V ta namen je slovenska legislativa razvila institut izvršbe.

Ko govorimo o omenjenem postopku, govorimo o pravnem sredstvu, s katerim država zagotavlja, da se sodne odločbe in druge obveznosti dejansko izvršijo. Z njeno pomočjo izvedemo prisilno izterjavo terjatev, ki jih imamo proti dolžnikom. Čeprav so ljudje in podjetja dolžni spoštovati pogodbe in druge pravne obveznosti, se v praksi pogosto zgodi, da temu ni tako. V takih primerih se upnik, po določenem času obrne na sodišče in zahteva prisilno izterjavo denarnih sredstev. Tako dolžnik kot tudi upnik sta lahko ali fizična ali pravna oseba.

Izvršba je torej način, kako se v pravnem sistemu zagotovi, da obveznosti in pravice, določene s pogodbo ali zakonom, niso zgolj teoretične, ampak se lahko tudi prisilno uveljavijo. Da pa lahko pričnemo s postopkom, morata biti najprej izpolnjena dva pogoja, in sicer:

• obstajati mora pravna podlaga iz katere dolg izhaja,
  
• dolg mora biti že zapadel.

Za postopek se je smiselno odločiti šele, ko smo trdno prepričani, da dolgovanega ne bomo dosegli z nobenim drugim pravnim sredstvom oz. postopkom. Pred postopkom je priporočljivo dolžnika redno opominjati in morebiti tako doseči, da je dolg poravnan že pred pričetkom izvršbe. Seveda pa je potrebno biti pozoren, da dolžnik v času opozarjanja ne zaide v nelikvidnost in blokado bančnih računov.

Kaj pomeni izvršba na podlagi verodostojne listine?

Izvršba torej ni samo orodje za izterjavo denarnih dolgov, temveč ima širši pomen, saj omogoča izvrševanje različnih vrst obveznosti. Lahko gre za vrnitev predmeta, izpraznitev nepremičnine, prepoved določenih dejanj ali drugih vrst obveznosti, ki jih je treba izvršiti. V vseh teh primerih je postopek ključen za zagotovitev, da se pravne obveznosti dejansko izpolnijo, saj brez njega pogosto ne bi bilo mogoče doseči cilja.

Izvršba na podlagi verodostojne listine je posebna oblika postopka, pri kateri upnik zahteva realizacijo brez predhodnega sodnega postopka. Upnik sproži postopek na pristojno sodišče, na podlagi določenega dokumenta, ki že sama po sebi dokazuje obstoj terjatve.

IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE

Kot verodostojno listino štejemo na primer račun, ček, izpisek iz poslovnih knjig ali menico - ali izvršljivi naslov - sodbo ali notarski zapis, ki zadostujejo, da sodišče dovoli postopek, brez da bi prej opravilo presojo vsebinskih dejstev ali izvedlo obsežno dokazovanje. Ob tem moramo opozoriti, da je ob tem potrebno plačati tudi sodno takso. Poudariti je potrebno tudi, da lahko izvršbo na podlagi verodostojne listine vložimo samo preko portala e-sodstvo.

Verodostojne listine so torej dokumenti, ki vsebujejo jasno in nedvoumno priznanje dolga s strani dolžnika, te pa morajo izpolnjevati določene formalne zahteve, da bi se lahko štelo, kot da resnično in verodostojno dokazujejo obstoj terjatve. Na primer, račun mora biti izdan v skladu z veljavnimi predpisi, vsebovati mora vse potrebne podatke, njegov rok plačila pa mora biti zapadel.

Kaj vse je lahko predmet izvršbe in kako stvari zarubimo? Kaj pa izvršba za preživnino?

V slovenskem pravnem redu poznamo tako izvršbo na nepremičnine kot tudi na nepremičnine, posameznik pa se lahko odloči celo za izvršbo za preživnino. Izvršba premičnine se opravi z rubežem in cenitvijo stvari. Po cenitvi stvari sledi njena prodaja, upnik pa se poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. Izvršba na premičnine se dovoli na stvari, ki jih ima dolžnik v posesti. Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-tega.

V kolikor dolžnik nima prejemkov, pa tudi ne premičnin, ki bi jih lahko zarubili, je vsekakor dobro vložiti tudi izvršbo na nepremičnine. Potrebno je poudariti, da lahko sodišče v roku 8 dni dovoli drugo sredstvo, torej izvršbo drugega premoženja, ali pa opravi izvršbo na drugi nepremičnini.

Prav tako se moramo zavedati, da predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati (razen ko gre za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oz. za poplačilo zemljiškega dolga).

Pestra ponudba storitev s področja izvršbe tudi v podjetju Converta

Tudi v podjetju Converta se ukvarjamo tako s sodno kot tudi izvensodno izterjavo terjatev. Odlikujejo nas mednarodne izkušnje in poznanstva, ki smo jih z leti poslovanja pridobili. Ker sodelujemo s tujimi odvetniškimi pisarnami, smo izjemno uspešni tudi pri izterjavi terjatev v tujini. S stranko ves čas ohranjamo pozitiven in korekten odnos, možnost sodelovanja med našo stranko in dolžnikom pa ostaja tudi po uspešni izterjavi terjatve.

Vas zanima več o sami izvršbi? Kontaktirate nas lahko tako po telefonu kot po elektronski pošti, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam o izvršbi na podlagi verodostojne listine še zastavljajo ter vam pomagali pri odločitvi o začetku postopka izvršbe. Seveda pa se lahko oglasite tudi v naši poslovalnici, kjer se bomo posvetili vašemu primeru ter skupaj z vami poiskali najprimernejšo rešitev.

vir: https://www.converta.si/