Izterjava dolgov – kako izterjati dolg od fizične osebe?

Izterjava dolgov je postopek, ki ga v skrajnem primeru uporabi upnik, kadar mu dolžnik ne poplača dolgovanega. Izterjava dolga se lahko vrši tako na premično kot tudi na nepremično premoženje, vse skupaj pa lahko poteka izvensodno ali pa se upnik odloči za sodno izterjavo dolga. 

Postopka izterjave dolga od fizične osebe ali od pravne osebe se lahko lotimo sami, velikokrat pa se posamezniki odločijo tudi, da poiščejo pomoč organizacije, ki je specializirana za izterjavo dolgov. Gre za izterjevalno agencijo oz. izterjevalca dolgov, seveda pa se lahko stranke v primeru potrebe po izterjavi dolga obrnejo tudi na odvetnika.

Večina izterjevalnih agencij deluje kot zastopnik upnika, ki dolgove izterja proti plačilu odstotka celotne dolgovane vsote.

Sodna izterjatev dolga

Ločimo lahko med izvensodno in sodno izterjavo dolga

Izterjavo dolga v Sloveniji lahko razdelimo v dve fazi. V izvensodni fazi se izterjava dolga vrši brez posredovanja sodišča, v sodni fazi pa se z namenom izterjave dolga od fizične osebe ali od pravne osebe vključi sodišče – v kolikor izvensodna izterjava ni uspešna. Predlog za sodno izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo.

Kako celoten postopek izterjave dolga od fizične osebe pravzaprav izgleda?

Do izterjave dolga torej pride, ko upnik (sam ali s pomočjo izterjevalca) zahteva plačilo od svojega dolžnika (lahko gre za izterjavo dolga od fizične osebe ali za izterjavo dolga od pravne osebe), ki je pravno zavezan povrniti dolgovano. 

Izterjevalec bo dolžniku navadno najprej poslal pisni opomin, nanj pa ga bo opomnil tudi s pomočjo telefonskega klica, kjer bo zahteval plačilo. Dolžnika bo seznanil tudi z dodatnim rokom za plačilo, ki navadno znaša nekaj dni. Poleg tega bo v tej fazi izterjevalec navadno že uveljavljaj zamudne obresti.

Izterjava dolga od fizične osebe

Kako izterjati dolg, če dolžnik kljub pozivom svojega dolga na poravna?

V primeru neplačila se bo s pomočjo odvetnika ali agencije za izterjavo dolga začel sodni postopek oz. sodna izterjava dolga. Pogosto pa lahko opazimo, da že najava sodne izterjave dolga dolžnika prepriča v to, da poplača svoj dolg.

V kolikor se zgodi, da dolžnik zavrne plačilo dolga, se torej upnik navadno odloči za sodno izterjavo dolga. Odvetnik ali agencija za izterjavo dolgov bo najprej preverila dolžnikove kreditne sposobnosti in analizirala njegovo finančno stanje. Tako se bo namreč ugotovilo, ali je uvedba sodnega postopka sploh smiselna. Odvetnik ali agencija, ki pomagata pri sodni izterjavi dolga, stranko seznanita tudi z vsemi možnimi stroški, ki bi v postopku lahko nastali. Ko stranka zadeve potrdi, se prične postopek sodne izterjave dolga.

Slovenska zakonodaja tudi v postopku izvršbe, ki sledi sodni izterjavi dolga, določena ravnanja pri stiku z dolžnikom prepoveduje. V skladu s tem po slovenski zakonodaji izterjevalec ne sme:

  • uporabiti fizične sile,
  • uporabiti prisile nad dolžnikom, ali uporabiti tretje osebe, kot je družinski član ali prijatelj, da nekaj stori oz. uporabi silo nad dolžnikom,
  • nadlegovati dolžnika v nerazumni meri,
  • zavajati dolžnika,
  • nepošteno izkoristiti kakršno koli ranljivost, invalidnost ali druge podobne okoliščine, ki vplivajo na dolžnika, saj bi to lahko pomenilo nepremišljeno ravnanje.

Kako izterjati dolg?

Izterjava dolga od fizične osebe se lahko začne na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova

Kot smo omenili že zgoraj, je dolg mogoče terjati od pravne osebe, mogoča pa je tudi izterjava dolga od fizične osebe. Tudi ta nam lahko povzroči kup preglavic in veliko časovnih izgub, nikakor pa nimamo zagotovila, da bomo pri izterjavi dolga od fizične osebe uspešni. Prav zato se tudi v tem primeru vse več upnikov odloča, da bo izterjavo dolga od fizične osebe prepustilo izterjevalski službi. Le ta namreč deluje sistematično, hkrati pa ji lahko pri delu pomagajo tudi izkušnje – možnost, da bo izterjava dolga uspešna, je tako precej večja.

Tudi pri fizični osebi je mogoča tako izvensodna kot tudi sodna izterjava dolga. Sodno lahko dolg od fizične osebe izterjamo na dveh pravnih podalgah:

  • na podlagi izvršilnega naslova,
  • na podlagi verodostojne listine.

Med izvršilnimi naslovi v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) najdemo:

  • izvršilno sodno odločbo,
  • izvršljiv notarski zapis,
  • drugo izvršljivo odločbo ali listino, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt EU, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Sodna izterjatev dolga

Med verodostojnimi listinami pa najdemo:

  • fakturo,
  • menico in ček s protestom in povratnim računom,
  • javno listino,
  • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
  • po zakonu overjeno zasebno listino,
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja, delovna razmerja,
  • listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

Upnik lahko v primeru izterjave dolga od fizične osebe predlaga izvršbo na:

  • premično premoženje,
  • denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet,
  • nepremično premoženje,
  • stavbno pravico,
  • nematerializirane vrednostne papirje,
  • plačo in druge stalne denarne prejemke,
  • druge denarne terjatve,
  • deleže družbenikov v družbah,
  • druge premoženjske oz. materialne pravice.