Kaj pomeni, da terjatev zastara?

Zastaranje je institut civilnega prava, ki pravico oz. terjatev spremeni v naturalno. Slednje pomeni, da terjatev oz. pravica sicer obstoji, vendar nima več sodnega varstva. Dolžnik jo lahko tako izpolni in izpolnjenega ne sme terjati nazaj, če pa dolžnik ne izpolni dolžnosti oz. dolgovane terjatve pa je upnik po tem, ko terjatev zastara tudi več ne more zahtevati.

Dan danes se žal veliko podjetij nahaja v položaju, ko jim stranke še dolgujejo denar, vendar je terjatev že zastarala, podjetje pa tako več ne najde ustreznih instrumentov, ki bi jih lahko uporabilo za uspešno izterjavo zastarane terjatve.

Zastaranje terjatve torej nastopi, če sta izpolnjena dva pogoja:

• potek zastaralnega roka; 

• uveljavitev ugovora zastaranja proti upnikovem zahtevku (uveljavlja ga upnik). 


Zastaranje prične teči, prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico sodno uveljavljati svoj zahtevek. Zastaranje terjatve nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa. Dan se določi s splošnimi pravili štetja časa v civilnem pravu.

Kakšni so roki za zastaranje terjatev?

Roki za terjatev se v slovenski pravni ureditvi med seboj razlikujejo. Splošni zastaralni rok zastaranja terjatev v Sloveniji je pet let, vendar nekatere izmed terjatev zastarajo hitreje, nekatere pa kasneje. Tako na primer terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo po treh letih. Poznamo pa tudi druge zastaralne roke

• Enoletni zastaralni rok je predpisan za t.i. gospodinjske terjatve. Govorimo v bistvu o terjatvah manjših vrednosti, ki izhajajo iz komunalnih storitev, naročnin na tiskane in elektronske medije, in druge gospodinjske dajatve, ki se obračunajo v manjših zneskih.
• Za neposlovno odškodninsko terjatev velja
subjektivni rok 3 leta (odkar je oškodovanec izvedel za škodo) ter objektivni rok 5 let (odkar je škoda nastala).
• Za poslovno odškodninsko terjatev velja rok, ki je predpisan za zastaranje pogodbene obveznosti.
• Desetletni zastaralni rok velja za terjatve za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo ter za judikatne obligacije.

Kako ločimo med zadržanjem in med pretrganjem zastaranja terjatev?

V primeru zastaranja terjatev pa moramo vedeti tudi, kakšna je razlika med zadržanjem in pretrganjem zastaranja. Če je zastaranje zadržano, potem v času trajanja vzroka zastaranje ne teče. Ko vzrok preneha, teče zastaranje naprej, čas, ki je potekel pred zadržanjem, pa se všteje v zastaralni rok.

Če je zastaranje pretrgano, potem začne zastaralni rok teči znova, čas, ki je potekel pred dogodkom, pa se ne všteva v zastaralni rok, ki je začel teči po dogodku. Absolutnega zastaranja v civilnem pravu ne poznamo. Vzrok pretrganja zastaranja je na primer pripoznava dolga, kjer dolžnik pripozna svoj dolg, zastaranje pa se pretrga. Dolžnik lahko svoj dolg pripozna z enostransko izjavo ali pa s konkludentnim dejanjem. Zastaranje se pretrga tudi z vložitvijo tožbe s strani upnika (v večini primerov je to izvršba) in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala njegova terjatev.

V Converti se ukvarjamo tudi z zastaranjem terjatev iz delovnega razmerja

Tudi v podjetju Converta d.o.o. se ukvarjamo s primeri zastaranja terjatev in njihovo izterjavo po zastaranju. Pomagamo vam lahko tako pri zastaranju glavne terjatve kot tudi pri zastaranju terjatev iz delovnega razmerja ali celo zastaranju občasnih terjatev. Z izterjavo se ukvarjamo tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ker sodelujemo z uspešnimi odvetniškimi družbami v drugih državah, smo pri izterjavi zastaranih terjatev navadno uspešni. Seveda vsi podatki, ki nam jih stranke zaupajo veljajo kot poslovna skrivnost. Za vsa dodatna vprašanja smo vam dosegljivi tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo na vprašanja z veseljem odgovorili ter vam tako pomagali pri odločitvi o naročilu naše storitve. Več nahttps://www.converta.si/