Kaj je izvršba in kakšna je pravna podlaga za začetek postopka?

Dan danes se žal vse pogosteje soočamo z neplačevanjem dolžnikov, prav zato pa upniki potrebujejo učinkovito pravno sredstvo s pomočjo katerega bodo lahko izterjali svoj dolg. Priročno pravno sredstvo, ki omogoča prav to, je izvršba. Izvršba je pravno sredstvo, ki upnikom omogoča prisilno izterjavo terjatev, ki jih imajo proti dolžnikom. Tako upnik kot tudi dolžnik je lahko fizična ali pravna oseba. Da bi lahko pričeli z izvršilnim postopkom morata biti izpolnjena najmanj dva pogoja, in sicer:

- da imamo podlago iz katere izhaja dolg,

- da je dolg že zapadel.

Zakon o izvršbi in zavarovanju loči dve pravni podlagi, na temelju katerih lahko upnik vloži izvršbo:

• verodostojna listina,
• izvršilni naslov.

Med verodostojne listine spadajo:

• faktura (račun, obračun obresti),
• menica in ček s protestom in povratnim računom,
• javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost),
• izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (konto kartica, knjigovodska kartica,
• izpisek odprtih postavk – vedno podpisan s strani zakonitega zastopnika ali od njega pooblaščene osebe),
• po zakonu overjena zasebna listina (npr. cesijska pogodba),
• listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine,
• plačilna lista (v postopku izterjave plače, povračila prevoza, malice,...).

Med izvršilne naslove spadajo: izvršljiva

• sodna odločba (sodba ali sklep s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, arbitražna odločba) in sodna poravnava;
• izvršljiv notarski zapis;
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vložimo le na točno določenih obrazcih ali po elektronski poti, in sicer na spletni strani portala e-sodstva. Za vlaganje izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni zakonsko predpisanih obrazcev.

Kako ravnati v primeru ugovora dolžnika zoper izvršbo?

Navadno prihaja do tega, da se na izvršbo dolžnik pritoži in zatrjuje, da njegov dolg sploh ni nastal, da upnik do izplačila ni upravičen ali pa, da je njegov dolg zaradi določenih okoliščin že prenehal. Če dolžnik z ugovorom uspe, upnik svojega dolga ne bo mogel izterjati. Vendar mora dolžnik v svojem ugovoru predložiti dokazno gradivom iz katerega je razvidno, da njegov dolg ne obstoji (vsaj v razmerju do upnika, ki je vložil izvršbo). V kolikor tega dolžnik ne uspe dokazati bo seveda izvršba nemoteno tekla dalje in upnik se bo lahko poplačal iz dolžnikovega premoženja.

Kaj storiti, če se dolžnik znajde v postopku prisilne poravnave ali stečaja?

Posebej pozorni moramo biti, kadar naš dolžnik prične postopek prisilne poravnave. V tem primeru moramo do roka objavljenega na spletnih straneh AJPES (prisilna poravnava - rok 30 dni; stečaj - rok 3 mesece, od objave oklica o začetku stečajnega postopka), prijaviti svojo terjatev. Enako velja tudi, kadar se zoper našega dolžnika prične postopek stečaja.

Preverite celotno ponudbo storitev, ki jih ponujamo

Kaj je e-izvršba oz. elektronska izvršba in zakaj je vse bolj priljubljena?

Ker pa imamo ljudje vse manj časa, pa tudi administrativni procesi postajajo vse bolj avtomatizirani, se je v zadnjem času uveljavila tudi e izvršba. E izvršba ali elektronska izvršba je izvršba, ki jo vložimo kar po elektronski poti na portalu e-sodstva. Gre za izjemno priročen instrument, ki je relativno hitro dostopen vsakomur, ki ga potrebuje. Na portalu e-sodstva so priložena tudi navodila, kako v primeru e-izvršbe ravnati- sam postopek e-izvršbe pa ni zapleten.

Pomembno pa je poudariti tudi, da se je za izvršbo smiselno odločiti, ko smo zares prepričani, da ne bomo uspeli svojega dolga povrniti z nobenim drugim sredstvom. Pred samo izvršbo je priporočljivo, dolžnika redno kontaktiragmo, ga opominjati (pisno in po telefonu), poleg tega pa skušamo ugotoviti, zakaj ni poravnal obveznosti. V primerih večjih likvidnostnih težav se je dobro dogovoriti za obročno odplačevanje ali celo kompenzacijo.