Kakšna je definicija izvršbe in kdaj se za njo odločamo?

Izvršba je po definiciji pravno sredstvo, ki upnikom omogoča prisilno izterjavo terjatev, ki jih imajo proti dolžnikom, pri tem sta lahko obe osebi – dolžnik in upnik pravna ali fizična oseba.

Plačilna nedisciplina je v zadnjih letih (žal) v porastu, posledično pa velikokrat prihaja tudi do tega, da se morajo upniki zateči k pravnim sredstvom, da izterjajo svoj dolg. Eno izmed teh sredstev je torej izvršba.

Vendar se je potrebno zavedati, da se je za izvršbo smiselno določiti, ko smo res porabili vse ostale možnosti, ki nam omogočajo, da bi si povrnili dolgovano terjatev. Pred samo izvršbo je namreč priporočljivo, dolžnika večkrat kontaktirati, ga opomniti – tako pisno kot tudi po telefonu – da ima do nas še neporavnane obveznosti, predvsem pa je pomembno, da skušamo ugotoviti, zakaj dolžnik obveznosti ni poravnal. V primerih večjih likvidnostnih težav dolžnika se je dobro dogovoriti za obročno odplačevanje ali celo kompenzacijo, saj nam bo tako verjetno povrnjen večji del denarja, kot bi nam bil, če bi se spustili v izterjavo. Nikakor pa ne smemo čakati, da bo dolžnik zabredel v globoke likvidnostne težave ter si morda celo ”pridelal” blokado računov, saj imam takrat le še malo možnosti, za povračilo dolgovanega zneska.

Ko se odločimo za izvršbo, predlog za izvršbo podamo na za to pristojno sodišče. Izvršbo lahko podamo na dva načina:

  • na podlagi verodostojne listine (račun, menica,..) ali
  • izvršljivega naslova (sodbe, notarskega zapisa,...).

Izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vložimo le na predpisanih obrazcih oz. po elektronski poti, na spletni strani e-sodstva. Na drugi strani pa za vlaganje izvršbe na podlagi izvršljivega naslova ni zakonsko predpisanih obrazcev.

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Dolžnik se lahko na sklep o izvršbi tudi pritoži

Dolžnik lahko na sklep o izvršbi vloži ugovor, slednje pa je tudi izjemno pogosto. V ugovoru mora dolžnik navesti vsa dejstva in predložiti vse dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Če je ugovor utemeljen, sodišče v postopkih na podlagi verodostojne listine razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in se ta predlog obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

Pri izvršbi je pomembno tudi, ali zoper dolžnika teče postopek prisilne poravnave oz. stečaja. V tem primeru moramo kot upnik, do roka objavljenega na spletnih straneh AJPES prijaviti svojo terjatev.

Kakšne vrste izvršbe v Republiki Sloveniji sploh poznamo?

Mogoča je tako izvršba na nepremičnine, kot tudi na premičnine. V Sloveniji poznamo več oblik izvršbe. Ena izmed izjemno pogostih je tudi izvršba na nepremičnino. Če je dolžnikova nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, sodišče v njej zaznamuje sklep o izvršbi. Z zaznambo sklepa pridobi upnik zastavno pravico na tej nepremičnini. Sicer so poleg izvršbe na nepremičnino mogoče tudi izvršbe na plačo, izvršbe na regres ter celo izvršba na računu posameznika. Pri izvršbi na plačo se moramo zavedati, da mora posamezniku ostati vsaj neto znesek minimalne plače. V kolikor izvrševalec izvršbe – pa naj bo to banka, ali izplačevalec dohodka – kršita to omejitev in rubita več kot bi smela, lahko dolžnik od sodišča zahteva odpravo nepravilnosti.

Storitve podjetja Converta vam lahko pomagajo pri izvršbi

Tudi v podjetju Converta se ukvarjamo z izvršbo. Pomagamo tako pri izterjavah doma kot tudi v tujini. Ker se zavedamo težav, ki pri izvršbi nastopijo z uvedbo stečaja nad dolžnikom, svojim strankam ponujamo tudi svetovanje za omenjeni primer.

V primeru dodatnih vprašanj smo vam dosegljivi tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo natančno odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam o izvršbi še zastavljajo ter vam tako pomagali pri odločitvi o storitvi.

VEČ O SODNIH IZVRŠBAH >>