Kaj je izvršba in kdo lahko ta pravni institut uporabi?

Izvršba dan danes upnikom predstavlja enega izmed redkih pravnih institutov s pomočjo katerega si lahko upniki zagotovijo poplačilo svojih terjatev, ki jih imajo do dolžnikov. Gre za sredstvo s katerim upnik dolžnika pravno prisil, da le-ta poravna svoj dolg. Izvršba je relativno zaželen institut, saj na današnjem, ne zelo zanesljivem trgu, upniki enostavno potrebujejo sredstvo s katerim lahko svoj denar terjajo nazaj. Da bi lahko pričeli z izvršilnim postopkom morata biti izpolnjena najmanj dva pogoja, in sicer:

- da imamo podlago iz katere izhaja dolg;

- da je dolg že zapadel.

Za izvršbo se je kot upnik smiselno odločiti šele tedaj, ko smo prepričani, da svoje terjatve ne bomo uspeli izterjati z nobenim drugim institutom. Pred samo izvršbo je namreč priporočljivo, da dolžnika redno kontaktiramo, ga opominjamo (pisno in po telefonu), da ima do nas še neporavnane obveznosti, ki jih mora poravnati. Prav tako je dobro, da skušamo ugotoviti, zakaj obveznosti še ni, ter se v primerih večjih likvidnostnih težav poizkusimo dogovoriti za obročno odplačevanje ali celo kompenzacijo.

Podlago za izvršbo (pa tudi e-izvršba) določa Zakon o izvršbi in zavarovanju

V Republiki Sloveniji je na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršba mogoča na dveh pravnih podlagah. Ločimo izvršbo na podlagi verodostojne listine in izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Med verodostojne listine spadajo:

• faktura (račun, obračun obresti);
• menica in ček s protestom in povratnim računom;
• javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost);
• izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (konto kartica, knjigovodska kartica, izpisek odprtih postavk – vedno podpisano s strani zakonitega zastopnika ali od njega pooblaščene osebe);
• po zakonu overjena zasebna listina (npr. cesijska pogodba);
• listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine;
• plačilna lista (v postopku izterjave plače, povračila prevoza, malice,...).

Med izvršilne naslove spadajo:

• izvršljiva sodna odločba (sodba ali sklep s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, arbitražna odločba) in sodna poravnava;
• izvršljiv notarski zapis;
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali
• pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Vse bolj pogosto se upniki odločajo za to, da bodo uporabili e-izvršbo

V zadnjem času pa se vse bolj uveljavila e-izvršba (ki je prav tako urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju), pri čemer se veliko ljudi sprašuje, kaj e-izvršba sploh je in kakšen je postopek v primeru e-izvršbe. Gre za izvršbo, ki jo lahko vložimo kar preko portala e-sodstvo in je tako veliko bolj praktična. S pomočjo e-izvršbe lahko izterjamo različne dolgove. V primeru, da smo e-izvršbo vložili zoper premičnino bo sodišče v zemljiški knjigo zaznamovalo sklep o izvršbi. Z zaznambo sklepa pridobi upnik zastavno pravico na tej nepremičnini.

Več o e-izvršbi

Ali je tudi v primeru vložitve e-izvršbe potrebno poravnati sodno takso?

Če torej vlagamo standardno izvršbo, se bo predlog zanjo vložil fizično oz. po pošti, v kolikor pa se bomo odločili za e-izvršbo bomo predlog zanjo vložili preko portala e-sodstvo. Tudi pri vložitvi e-izvršbe pa je potrebno posamezniku poravnati sodno takso, ki je pri e-izvršbi nekoliko nižja in znaša 44 evrov.

Pri e-izvršbi pa nikakor ne smemo pozabiti na zastaralne roke. Splošni zastaralni rok je pet let, terjatve iz gospodarskih pogodb pa zastarajo že v treh letih.

Velikokrat se pojavi tudi vprašanje, kaj se zgodi, če dolžnik razglasi prisilno poravnavo ali pa celo stečaj. V primeru prisilne poravnave mora upnik v roku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave, ki se objavi v Uradnem listu RS, prijaviti svojo terjatev, ki je nastala do dneva začetka postopka, sodišču. V primeru stečaja je postopek isti, vendar rok znaša 2 meseca.

Kaj je e-izvršba