E izvršba in in razlaga osnovnih pojmov

E izvršba je novi način vodenja izvršilnega postopka. Začne se že z vložitvijo ustreznega dokumenta, ki se imenuje vloga. Sam postopek vodenja poteka v elektronski obliki, kar v praksi pomeni, da v kolikor upnik razpolaga z varnim elektronskim predalom in kvalificiranim potrdilom lahko vsa sodna pisanja prejema elektronsko.

Izvršba na podlagi verodostojne listine za sam postopek pomeni, da je e izvršba obvezna, saj se postopka ne da začeti z vložitvijo predloga v papirnati obliki. V primerih kadar je podlaga kak drug izvršilni naslov, naprimer sodna odločba ali notarski zapis, pa zaenkrat e izvršba še ni obvezena, kar pomeni, da se sicer lahko sproži, ni pa nujno, saj se dopušča tudi standardna klasična papirnata oblika.

Zakon o izvršbi in zavarovanju določa pravila, po katerih postopa sodišče za prisilno izvršitev sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti, ter za zavarovanje terjatev. Zakon o izvršbi in zavarovanju v začetku pojasnjuje, da se pod pojmom izvršba skriva prisilna, sodna izvršitev izvršilnih naslovov, ki glasijo na izpolnitev terjatve (tj. dajatve, storitve, opustitve ali dopustitve). Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine. Izjemoma, v družinskih zadevah, lahko postopek obsega tudi izvršitev oblikovalnih zahtevkov.

Kaj je izvršba na podlagi verodostojne listine?

Kaj je izvršba na podlagi verodostojne listine je najlažje pojasniti na podlagi preprostega primera: oseba A je za osebo B opravila neko storitev, ki je vredna nekaj tisoč evrov in za opravljeno delo izdala račun. Ta izdan račun predstavlja verodostojno listino, kar pomeni, da lahko oseba A, ki je delo opravila, v primeru, da oseba B računa ne plača, takoj predlaga izvršbo na podlagi izstavljenega računa (verodostojne listine).

Izvršba na podlagi verodostojne listine se lahko torej vloži na podlagi računa (fakture) ter na podlagi menice in čeka, javne listine, izpiska iz poslovnih knjig, ki je overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjene zasebne listine ali listine, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine obračuna obresti in na podlagi pisnega obračuna prejemkov iz delovnega razmerja.

Izvršba na podlagi verodostojne listine je vsekakor postopek, ki omogoča mnogo zlorab in niso redki primeri, ko se tovrstne e izvršbe sprožajo tudi ob odsotnosti resnične dejanske podlage. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer dolžniku daje nekaj pravnih sredstev s katerimi lahko tudi po zamudi roka za ugovor še vedno doseže, da se postopek ustavi, vendar je včasih za preprečitev škode že prepozno. E izvršba, ki ima za podlago izvršilni naslov kot sta npr. sodna odločba ali notarski zapis možnost zlorabe močno zmanjšujeta, saj je takšen izvršilni naslov potrebno predložiti k sami vlogi.

Online izvršbe sodišče obravnava hitreje kot navadne, saj se ne trati časa za pošiljanje vlog in vročanje sodnih odločitev preko pošte. Postopek se izvaja na enem mestu za celo Slovenijo, in sicer na Centralnem oddelku za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani. Prav iz tega razloga pa je tudi uveljavljen izraz elektronska izvršba Ljubljana.

Kako teče E izvršba na podlagi verodostojne listine?

Postopek se začne z vložitvijo predloga na sodišče, kjer sodišče preizkusi, ali je vloga primerna za obravnavo. Primerna je, če je razumljiva, vsebuje vse podatke in je plačana taksa. Sodišče po preizkusu izda sklep, s katerim dolžniku naloži plačilo terjatve in stroškov postopka ter hkrati dovoli predlagan postopek. Zakon o izvršbi in zavarovanju določa, da sodišče vroči sklep upniku in dolžniku priporočeno preko navadne pošte.

IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE

Dolžnik lahko v 8 dneh po vročitvi sklepa vloži ugovor, ki mora biti obrazložen. Če se upnik ali dolžnik ne strinjata s sklepom o ugovoru, lahko v roku osmih dni vložita pritožbo. Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen.

Sodišče pošlje sklep tudi izvrševalcem, ki lahko začnejo z izvršilnimi dejanji (npr. izvršitelj zarubi premičnine, banka blokira sredstva na računu) ter okrajnemu sodišču glede na bivališče oz. premoženje dolžnika, ki bo v nadaljevanju opravljalo izvršbo. V nadaljevanju zvrševalci dokončajo izvršilna dejanja (npr. izvršitelj razpiše dražbo in proda zarubljene stvari, sodišče opravi cenitev in razpiše dražbo za nepremičnino, banka zarubljena sredstva nakaže na račun upnika). S tem se postopek zaključi.

Prednosti in slabosti online postopka?

Glavne prednosti, ki jih nosi E izvršba so njena enostavna uporaba, hitrost postopka in dejstvo, da so mnogokrat učinkovite. Zakon o izvršbi in zavarovanju pa določa tudi, da če dolžnik ne poda ugovora zoper izdan sklep, je le-ta pravnomočen že osmi dan po vložitvi.

Ta online postopek se vodi v elektronskem spisu pri sodišču, kar poleg tega, da omogoča hitre postopke, ponuja tudi lažji dostop do samega sodnega spisa. Tak način postopka je močno spremenil način vodenja sodnega spisa pri sodišču in obstaja velika verjetnost, da se bo v naslednjih letih takšen način elektronskega vodenja prenesel tudi na preostale sodne postopke. S tega vidika bi lahko rekli, da je ta online postopek neke vrste pilotni projekt sodišča, ki, če bo uspešen, utegne postati osnova za vse ostale sodne postopke.

Slabost takega postopka je, da se dolžniki pogosto izogibajo poplačilu obveznosti na različne možne načine, med katerimi so tudi izgovori, da upnikov sploh ne poznajo, čeprav je izstavljena verodostojna knjigovodska listina.

vir: https://www.snoj.si/e-izvrsba/