Male čistilne naprave za področja brez kanalizacije

Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode, katere zmogljivostjo čiščenja je manjša od 2.000 PE. V njej se lahko komunalna odpadna voda obdeluje s pomočjo biološke razgradnje s prezračevanjem v naravnih lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom ali pritrjeno maso ter naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin.

Tovrstno čistilno napravo morajo imeti vsi objekti na območjih, kjer ni javne kanalizacije, kjer le-ta ni predvidena, oziroma kjer niso v aglomeraciji. V izjemnih primerih, ko takšno čiščenje ni dovoljeno oz. zadostno (npr. na vodovarstvenih območjih, določene stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališka stavba, kulturna dediščina …), pa je potrebno vgraditi tudi vodotesno in stabilno nepretočno greznico (zaprt sistem na praznjenje) s posebnim potrdilom.

Mala čistilna naprava bo svojo funkcijo zadovoljivo opravljala le, če bodo njeni uporabniki dosledno upoštevali pogoje njene uporabe. Pred vsem je potrebno vedeti, da so določene stvari, ki vanje nikakor ne sodijo. V to skupino gotovo prištevamo osvežilne robčke, različne krpe in tkanine, paličice za ušesa, damske vložke, tampone, lase, ostanke hrane, jedilno in drugo olje, agresivna čistila in dišave, zdravila, strupe, gnojnico, odpadne vode, ki nastajajo pri predelavi mleka, klavnične odpadne vode, ostanke barv in lakov, naftne derivate ter industrijsko odpadno vodo.

Čiščenje komunalnih odpadnih voda navadno poteka v treh fazah. V primarni fazi se le-te grobo mehansko očistijo in tako znebijo različnih delcev (veje, listje, odpadki …). S posedanjem se odstrani pesek, posnamejo maščobe, dodana posebna kemikalija pa raztopljene snovi v vodi poveže v večje kosme, ki se po intenzivnem mešanju usedejo v mulj.

Sekundarna stopnja čiščenja, oziroma biološka razgradnja organskih spojin, poteka v sekundarnem usedalniku. V prezračevalni bazen se predhodno vpihuje zrak, za omogočanje delovanja aerobnih mikroorganizmom, ki predelajo organske snovi in se nato združujejo v večje kosmiče in se imenujejo biološko blato.

Terciarna faza zajema biološko odstranjevanje mineralnih spojin (dušik in fosfor) s pomočjo anaerobnih mikroorganizmov. Biološko blato se useda v terciarnem usedalniku, očiščena odpadna voda pa se lahko pred izpustom v vodotok tudi dodatno razkuži z dodatkom klora, presvetli z UV svetlobo ali prečrpa skozi posebne membrane.

Zakonodaja za male čistilne naprave

Uporaba obstoječih pretočnih greznic, ki so bile v uporabi že pred 14. decembrom leta 2002, je dovoljena do rokov za ureditev razmer, kar pomeni, do prve obnove objekta. V primeru, da lastniki hiš, ki so pridobile gradbeno dovoljenje pred 14. decembrom 2002 ter se nahajajo na območju, kjer izgradnja javne kanalizacije ni predvidena, nimajo urejenega ustreznega odvajanja in primernega čiščenja komunalne odpadne vode, morajo vse to zagotoviti do 31. decembra 2021.

Pred vgradnjo male komunalne čistilne naprave je potrebno dobiti soglasje izvajalca javne službe, v primeru njene uporabe, pa obstaja tudi možnost oddaje vloge za znižanje okoljskih dajatev. Odlaganje blata iz male komunalne čistilne naprave in greznic na kmetijske in druge površine ali izpuščanje le-tega v javno kanalizacijo je prepovedano, saj ga je predhodno potrebno tehnološko obdelati.

Male čistilne naprave brez elektrike

Princip delovanja male čistilne naprave brez elektrike temelji na gravitaciji in naravnem vleku.

Male čistilne naprave brez elektrike

V prvi stopnji se skozi postopek sedimentacije odpadna voda očisti trdnih snovi, po tem pa po naravni poti (gravitacijsko) potuje v biološko stopnjo (bioreaktor), kjer se čisti s pomočjo posebnih, v reaktor vgrajenih medijev. Med tem procesom se uporablja tudi zrak, dovajan s pomočjo cevnega sistema. V ta namen ne potrebujemo kompresorja, posledično pa tudi priklop na električno energijo ni potreben. Prezračevanje tovrstne naprave poteka po sistemu naravnega vleka.

Delovanje male biološke čistilne naprave

Male biološke čistilne naprave omogočajo čiščenje hišnih odplak, ki so nato na samem kraju speljane v tekočo vodo (osuševalni jašek).

Večinoma se uporablja sistem MBS, kjer gre za pretočno čistilno napravo s pritrjeno biomaso.

Odpadna voda najprej steče iz hiše v sedimentacijski bazen, v katerem poteka prva faza čiščenja. V njem se zbirajo vse v vodi netopne snovi, ki nastanejo v čistilnem procesu (sekundarna gošča). Po mehanskem čiščenju steče ostala voda v biološko komoro oz. reaktor, kjer se nahajajo prosto plavajoči plastični nosilci za mikroorganizme, ki v svoji prehranjevalni verigi onesnaževalce adsorbirajo ter pretvorijo v ekološko neškodljive snovi. Preko specialnih membran se v biološki bazen dovaja tudi zrak, ki povzroči, da se prej omenjeni nosilci vrtinčijo, hkrati pa oskrbuje biološki proces s kisikom. Tako očiščena voda se prek prelivne zapore prelije v posebno komoro, kjer se izločena snov potopi na dno, zračna črpalka pa jo preusmeri nazaj v sedimentacijski bazen prve faze čiščenja, kjer se čistilni proces ponovi. Očiščena voda se po postopku biološkega čiščenja gravitacijsko vrne v naravo preko prelivne cevi.

Delovanje male čistilne naprave

Vzdrževanje male čistilne naprave

Čistilna naprava lahko izpolnjuje svoj namen le takrat, kadar je njeno delovanje brezhibno.

Njeno vzdrževanje mora biti urejeno tako, da ni prekomerno obremenjena, ne predstavlja nevarnosti za okolje, njene funkcije niso ovirane ali ogrožene, predvidene količine odpadne vode pa ne presegajo dovoljene meje ter ne povzročajo smradu v okolici.

Delovanje tovrstnih sistemov v veliki meri sloni na rednem praznjenju oz. odstranjevanju odvečnega blata, kar pa je potrebno izvajati na okolju in človeku neškodljiv način, hkrati pa pozornost posvečati tudi temu, da se ne ogrozi kakovost iztoka iz čistilne naprave.