Greznice za zbiranje in obdelavo komunalne vode

Greznice so po zakonodaji potrebne na podeželju, oziroma na mestih, kjer priključitev na javno kanalizacijo ni mogoča. Njihova funkcija je preprosta: v prvi vrsti so namenjene zbiranju odpadnih voda iz gospodinjstev in fekalij na način, ki naj ne bi ogrožal zdravja ljudi in okolja. Čeprav gre za osnovni in na videz preprost sistem, pa se v ozadju skriva realnost, povezana s tehničnimi izzivi, prostorskimi omejitvami, življenjskimi navadami ljudi in seveda vplivi na podtalnico, tla in zrak.

V osnovi greznice delujejo kot posode, običajno betonske ali plastične, vkopane v tla, v katere se steka odpadna voda iz gospodinjstev. Njihova prostornina je omejena, zato morajo biti dovolj velika glede na število stanovalcev, oziroma količino odpadne vode. Skozi čas se usedline, znane kot mulj, začnejo kopičiti na dnu, medtem ko lažji delci in maščobe splavajo na površje. V zaprtem prostoru greznice pride do delne razgradnje organskih snovi, predvsem s pomočjo anaerobnih mikroorganizmov. Gre za počasen in omejen proces, ki lahko zmanjša volumen in vonj vsebine, vendar ne more popolnoma obdelati vsega, kar vanjo priteče.

V resničnem življenju so greznice zelo raznolike, tako po obliki kot po stanju. V mnogih primerih so še vedno v uporabi zelo stare, ki nimajo dodelanega tesnjenja ali prezračevanja. Nekoč so jih večinoma gradili brez načrtov, iz razpoložljivih materialov, pri čemer tesnjenje dna in sten ni bilo prednostna naloga. Zato na mnogih lokacijah voda iz notranjosti prehaja v zemljo, kar pomeni, da lahko pride do onesnaženja podtalnice, še posebej v območjih s plitvo vodno gladino ali prodnato sestavo tal. To postane pereče vprašanje predvsem tam, kjer ljudje še vedno uporabljajo lastne vodnjake kot vir pitne vode.

Greznice in njihovo praznjenje

Ena od večjih težav pri greznicah je tudi njihovo praznjenje. Ker gre za zaprte sisteme, jih je treba redno prazniti s pomočjo komunalnih služb. Toda v praksi to ni vedno tako. Marsikdo zaradi stroškov, oddaljenosti ali preprostega zanemarjanja, greznico prazni redko ali pa celo omogoči, da vsebina postopoma pronica v zemljo skozi namensko narejene odprtine, kar je sicer nelegalno, a žal še vedno razširjeno. Posledica je dolgoročno onesnaženje okolja, saj se nevarne snovi, kot so patogeni mikroorganizmi, dušikove spojine in detergenti, razširjajo v okolico.

Naprave prav tako predstavljajo izziv pri zaznavanju njihovega dejanskega stanja. Ker so zakopane pod zemljo in pogosto brez merilnih sistemov, ljudje nimajo neposrednega nadzora nad tem, kdaj se napolnijo, kako hitro poteka razgradnja, ali prihaja do uhajanja in podobno. Vonjave, ki se širijo iz prezračevalnih cevi ali v primeru prenapolnjenosti, so pogosto edini znak, da nekaj ni v redu. V hladnejšem vremenu ali ob redki uporabi pa se ti znaki lahko dolgo prikrivajo.

PREDELAVA GREZNICE

Nekatere greznice so zgrajene kot pretočne, kar pomeni, da odpadna voda po delni obdelavi izteka naprej – v ponikalnico, drenažni jarek ali celo neposredno v okolico. Čeprav to zmanjšuje potrebo po pogostem praznjenju, hkrati pomeni večje tveganje za okolje, saj prečiščevanje ni popolno, iztok pa lahko vsebuje škodljive snovi. To pe posebej pride do izraza pri uporabi agresivnih čistilnih sredstev, antibiotičnih ostankov in drugih snovi, ki ne sodijo v naravo.

Poleg okoljskih in tehničnih vprašanj, na podeželju pogosto predstavljajo del domače infrastrukture, ki jo družina vzdržuje sama, in zato lahko odražajo različne odnose do higiene, prostora in odgovornosti. Ljudje imajo lahko do njih poseben odnos, saj so bile v preteklosti del samograditeljskih prizadevanj. Včasih pomenijo simbol samostojnosti in samooskrbe, včasih pa breme, ki ga je treba prenesti v realnost bolj strogega nadzora in trajnostnih zahtev.

V sodobnem času greznice obstajajo na meji med preživetjem nekega preteklega načina bivanja in nujo po modernizaciji. Težko je spregledati njihovo funkcionalnost v določenih razmerah, še posebej tam, kjer so alternative nedosegljive. Vendar je prav tako težko zanikati, da neustrezno vzdrževane ali dotrajanost pomenita tveganje, ki presega samo zasebno odgovornost. Njihovo delovanje je tesno povezano z naravo prostora, v katerem stojijo – z njegovimi geološkimi značilnostmi, podnebjem, dostopnostjo storitev in predvsem s človekovim odnosom do odpadkov, čistoče in skupnega dobrega.

Za greznice zakonodaja postaja vse bolj stroga

Za greznice zakonodaja v Sloveniji, v zadnjih desetletjih postaja vse bolj stroga, saj se družbeni in okoljski standardi dvigujejo, infrastruktura se posodablja, pričakovanja glede varstva voda pa postajajo zahtevnejša. Nekdaj povsem sprejemljiva rešitev za hišne odpadne vode, se je začela umikati bolj nadzorovanim in centraliziranim sistemom, za greznice zakonodaja pa je to spremembo začela postopoma uveljavljati z določili, ki so za marsikoga postala težko uresničljiva ali celo nerazumljiva.

Na papirju gre za precej jasne smernice: tam, kjer obstaja javna kanalizacija, priključitev nanjo ni stvar izbire, ampak obveznost. Zakon je tukaj nedvoumen, saj se predpostavlja, da centralizirano čiščenje zagotavlja bistveno boljše varovanje okolja in zdravja ljudi kot individualne rešitve, ki temeljijo na prepuščanju odgovornosti posamezniku. Greznica je, ne glede na to, kako dobro je zgrajena ali vzdrževana, v očeh predpisov le začasna rešitev, ki naj bi bila odstranjena takoj, ko se pojavi možnost kanalizacijskega priklopa. V praksi pa se stvari pogosto zapletejo.

Nova za greznice zakonodaja, torej narekuje, da mora biti le-ta popolnoma zaprt in 100 % vodotesen sistem brez izpusta v naravo. Zakonodaja prav tako narekuje, kdaj jo je potrebno izprazniti in očistiti. Za dosledno upoštevanje pravil, morajo poskrbeti lastniki zemljišč, kjer se le-te nahajajo. Glavne novosti, ki jih je prinesla zakonodaja, so, da lastnikom ni bilo več treba preurediti obstoječih greznic v male čistilne naprave do konca leta 2017, kot je to določala prejšnja zakonodaja.

Nova zakonodaja pa narekuje, da morajo lastniki te preurediti najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta, še vedno pa velja, da morajo lastniki novogradenj na teh območjih vgraditi male čistilne naprave. Zakonodaja prav tako določa, da mora lastnik objekta, ki odvaja komunalno odpadno vodo brez predhodnega čiščenja, zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne vode skladno z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.

Greznica cenik – velika ponudba različnih modelov

V podjetju Armex Armature d. o. o., smo v ponudbo uvrstili dvo in troprekatne greznice, ki so namenjene zbiranju odpadnih voda pri objektih z nizko porabo vode. Nekateri modeli so predpripravljeni na kasnejšo predelavo v čistilno napravo. Na voljo so v različnih velikostih. Celotna ponudba je dostopna na spletni strani, kjer se nahajajo tudi vsi tehnični podatki, skice in dimenzije. Za več informacij o ceniku greznic, pa vas vabimo, da nas kontaktirate in posredovali vam bomo informacije.

Carat mehanska dvoprekatna izvedba je namenjena za odpadne vode za gospodinjstva in je pred pripravljena za kasnejšo predelavo v biološko čistilno napravo. Na omenjeni model vam nudimo kar 15 let garancije. Pohvali se lahko z majhno težo, dobavljiva pa je s pohodnim ali povoznim pokrovom. Njena vgradnja je enostavna, tudi če jo morate vgraditi na bolj zahtevne terene. Opremljena je z vsemi potrebnimi certifikati za vodotesnost in stabilnost.

Če se odločite za dvoprekatno greznico cenik katere je izjemno ugoden Carat, ne boste kupili le najceneje, temveč tudi najkvalitetneje. V naši ponudbi so tudi troprekatni delni biološki modeli, ki ponujajo mehansko čiščenje odpadnih voda s podaljšano fazo čiščenja. Rezervoarji so opremljeni s certifikati za vodotesnost in stabilnost, prav tako pa so predpripravljeni za kasnejšo predelavo v čistilno napravo.

Za greznice cenik zajema tudi zbiralne modele

Za manjša gospodinjstva ali vikende, kjer je poraba vode manjša in kjer ni mogoč priklop na centralno čistilno napravo, priporočamo zbiralno greznico, ki je vodotesna in kakovostna, zato je strah pred onesnaženjem popolnoma odveč. Ponujamo vam različne modele in velikosti, med drugim tudi izvedbo Rondus, ki je primerna za vgradnjo v težavne terene s prisotno visoko podtalnico in v področja z vodo v plasteh ali v kamnita področja.

Gre za izredno stabilno konstrukcijo, ki je izdelana v enem kosu, popolnoma brezšivno. Zaradi nizke teže je enostavna za montažo, prav tako pa razširljiva glede na potrebe.

vir: https://www.cistilnenaprave-dezevnica.si/