Kaj pomeni odkup terjatev v praksi?

Kaj pomeni odkup terjatev je vprašanje, ki si ga v poslu zastavljajo mnogi. V poslovnem svetu so dolgi plačilni roki pogosta ovira za nemoteno poslovanje. Čakanje na plačila lahko omeji rast, upočasni investicije in oteži pokrivanje tekočih stroškov. V takšnih primerih pride v poštev factoring.

Gre za učinkovit finančni instrument, ki podjetjem omogoča takojšen dostop do sredstev, namesto da bi čakala na zapadla plačila kupcev. Gre za postopek, pri katerem podjetje proda svoje neporavnane zahtevke specilizirani finančni instituciji ali faktorju, na ta način pa izboljša svojo likvidnost.

Čeprav se morda napisano zdi zelo zapleteno, pa je v praksi precej enostavno. Da bi bilo razumevanje enostavnejše, smo za vas pripravili članek, v katerem smo se osredotočili na vprašanja, kaj pomeni odkup terjatev, kako poteka, katere vrste poznamo in kaj so njegove prednosti.

Kaj pomeni odkup terjatev?

Da bi razumeli, kaj pomeni odkup terjatev, moramo najprej razumeti, kaj terjatev sploh je. Gre za pravico podjetja ali posameznika do prejema določenega zneska denarja od dolžnika. Nastane, ko podjetje opravi storitev ali dobavi blago, kupcu pa omogoči odloženo plačilo. Lastnik ima tako zakonsko pravico, da od dolžnika izterja dolgovani znesek.

Odkup terjatev je najenostavneje razložiti na konkretnem primeru. Denimo, da je podjetje Medved d.o.o prodalo blago podjetju Volk d.o.o z rokom plačila 60 dni. Ker mora podjetje Medved v zelo kratkem času poravnati dolg, ki ga dolguje podjetju Lisica d.o.o, ne more čakati dva meseca na plačilo. Da bi izboljšalo svojo likvidnost oz. da bi čimprej prišlo do denarja, se podjetje Medved odloči za factoring pri za to specializiranem podjetju (faktorju) ali pri banki. Slednji prevzame odgovornost za poplačilo terjatev, kar pomeni, da podjetju Medved izplača dolg, zase pa zadrži določen odstotek provizije.

Tako se v samem postopku znajdejo 3 stranke:

- faktor oz. tisti, ki neporavnano obveznost odkupi
- odstopnik oz. tisti, ki neporavnano obveznost proda
- dolžnik oz. tisti, ki ima finančno obveznost

Kako poteka factoring?

Kako poteka sam postopek, je odvisno od tega, za katere vrste faktoring gre. Obstajata klasični in tihi odkup terjatev. Vas zanima, v čem se razlikujeta?

Kaj pomeni odkup terjatev na klasičen način?

Postopek prodaje terjatev omogoča podjetjem, da hitreje pridobijo likvidna sredstva in se izognejo čakalnim rokom za plačila. Ko podjetje opravi storitev in dobavi blago kupcu, mu izda račun z določenim rokom plačila. Če želi denar pridobiti v krajšem času, lahko finančno obveznost proda faktorju.

Postopek se začne z oddajo vloge finančni instituciji (faktorju), ki vsebuje račun in potrebne spremne dokumente. Ko jo prejme, slednji najprej preveri boniteto dolžnika. V kolikor ugotovi, da je ta zanesljiv plačnik, odobri vlogo in sprejme odgovornost za poplačilo terjatev. Faktor tako takoj izplača večino dolga (npr. 90 %) podjetju, ki je vložilo vlogo, dolžnik pa nato dolg poravna neposredno faktorju. Ta morebitni preostanek zmanjšan za provizijo nato izplača prodajalcu zahtevka.

Poznamo 2 vrsti dolgov, ki jih je mogoče prodati:

- donosne terjatve: to so dolgovi, ki še niso zapadli in za katere se pričakuje pravočasno plačilo. Ker je tveganje izterjave nizko, so kupci zanje pripravljeni plačati višjo ceno.
- zapadle ali problematične terjatve: dolgovi, pri katerih obstaja večje tveganje neplačila. Kupci jih odkupijo po nižji ceni, saj prevzamejo tveganje izterjave.

Kako poteka tihi factoring?

In kaj pomeni odkup terjatev na tihi način? Postopek se v nekaterih ključnih vidikih razlikuje od klasičnega načina obravnave. Gre za zelo podobno zadevo – podjetje najprej opravi storitev ali dobavi blago kupcu ter mu izda račun z določenim rokom plačila. Nato zahtevek odstopi faktorju, da si zagotoio takojšnjo likvidnost. Do bistvene razlike pride pri obveščanju dolžnika. Pri klasičnemu načinu, je ta o transakciji takoj obveščen, pri tihem načinu pa ne. To vpliva na nadaljevanje postopka.

Za uspešno izvedbo odkupa mora podjetje faktorju predložiti vse potrebne spremne listine. Faktor je odgovoren za poplačilo terjatev, zato podjetju nakaže dogovorjeni znesek, zmanjšan za provizijo in stroške storitve. Ker dolžnik o transakciji ni bil predhodno obveščen, plača dolg neposredno podjetju, ta pa prejeta sredstva nato posreduje faktorju. Tihi način je posebej koristen za podjetja, ki želijo izboljšati svoj denarni tok, a si ne želijo, da bi to vplivalo na odnos s kupci.

Kaj so prednosti takšnega poplačila terjatev?

Za factoring se odločajo predvsem tista podjetja, ki želijo izboljšati svojo likvidnost. Ker podjetje prejme sredstva takoj po izdaji računa, namesto da bi čakalo na plačilo kupcev, lahko lažje pokrije tekoče stroške in vlaga v rast poslovanja.

To pa ni edina prednost. Gre tudi za zmanjšanje finančnega tveganja, saj podjetje, ki nase prevzame poplačilo terjatev (faktor), prevzame odgovornost za morebitna neplačila dolžnikov. To sicer velja le za ne-regresni postopek, pri katerem, če dolžnik ne poravna dolga, podjetje ki je prodalo terjatve, ni odgovorno za poplačilo. Pri regresni obliki mora podjetje, če dolžnik ne plača v dogovorjenem roku, samo pokriti neplačani znesek.

Odkup poleg tega poenostavi tudi upravljanje dolgov, saj faktor pogosto prevzame izterjavo in spremljanje plačil. S tem se podjetje lahko bolj osredotoči na osnovno dejavnost. Na dolgi rok omenjen postopek izboljšuje finančno stabilnost in omogoča hitrejšo rast.

KDAJ PRIDE V POŠTEV IZTERJAVA DOLGA?