Kaj je Zakon o izvršbi in zavarovanju in kakšen je postopek e-izvršbe?

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa pravila postopka, na podlagi katerega sodišča opravljajo prisilne izvršitve terjatev. Prav tako ureja tudi službo izvršitelja in določa pravila za zavarovanje terjatev. Te lahko opravijo na podlagi izvršilnih naslovov, poznamo pa tudi izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Ker se upnik lahko pri postopku izterjave dolga sreča tudi z izjemnimi razmerami – ob tem pomislimo na prisilno poravnavo ali pa na stečajni postopek – bomo del besedila namenili tudi tej pomembni temi. Vse skupaj si lahko z skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju olajšamo z uporabo e-izvršbe, ki postopek izterjave dolga prestavi na splet in nam s tem prihrani čas.

Kaj storiti, ko se odločimo za izterjavo terjatve z izvršbo na podlagi verodostojne listine?

V kolikor se upnik odloči za izterjavo svoje terjatve, mora le-to storiti v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Vloga za izvršbo lahko temelji na izvršilnem naslovu ali pa se izvede izvršba na podlagi verodostojne listine.

Ob tem se moramo najprej spomniti na to, kateri dokumenti spadajo med verodostojne listine. V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju mednje uvrščamo fakture oz. račune, javne listine, izpiske iz poslovnih knjig, razne notarsko overjene zasebne listine ter plačilne liste. Tako lahko v primeru, da gre za neporavnan dolg po izdaji računa, neizplačani plači ali pa regresu, izvedemo izvršbo na podlagi ene izmed omenjenih listin, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

Poznamo več načinov za oddajo vloge za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Lahko jo vložimo v živo, po priporočeni pošti ali pa preko e-izvršbe, postopek pa tako postane precej enostavnejši.

Kdaj se upnik odloči za vložitev izvršbe na podlagi verodostojne listine?

Za vložitev e-izvršbe v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju se je smiselno odločiti v primeru, ko je upnik popolnoma prepričan, da svojega dolga ne bo uspel povrniti z drugim sredstvom. V nekaterih primerih je namreč lahko učinkovit že opomin. Upnik se s tem izogne postopku izvršbe in prejme plačilo.

Dolžnik se lahko znajde tudi v večjih težavah, ki lahko v skrajnem primeru vodijo do prisilne poravnave ali pa stečajnega postopka. Upnik lahko takšno situacijo včasih prepreči s predlogom obročnega odplačevanja ali kompenzacije.

V kolikor so okoliščine temu primerne in smo vse ostale ukrepe že preizkusili, se lahko odločimo za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo izvedemo v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju.

E-izvršba – postopek je s pomočjo spleta precej enostavnejši

E-izvršba oz. elektronska izvršba upniku poenostavlja proces izterjatve dolga. Leta 2008 se je na podlagi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju ustanovilo Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga na kratko imenujemo CoVL. V okviru tega oddelka je nastal tudi spletni portal, kjer lahko upniki vložijo e-izvršbo. Portal od leta 2012 dalje najdemo na spletnem naslovu evlozisce.sodisce.si.

V skladu z določili verodostojnih listin na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju tako upnik pripravi verodostojno/e listino/e. Po pripravi lahko vstopi v spletni portal e-sodstvo in sproži postopek izvršbe.

Kakšna je razlika med prisilno poravnavo in stečajnim postopkom?

Nemalokrat slišimo, da se kakšno podjetje odloči za stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave. V primeru, da se podjetje prezadolži in iz tega ni več izhoda, se običajno odloči za stečaj. Ker po zaključenem postopku preneha obstajati, lahko stečajni postopek enačimo s koncem nekega podjetja. Postopek se uvede v primeru dolgotrajnih likvidnostnih težav.

V nasprotju s postopkom stečaja je namen prisilne poravnave ravno nasproten. Cilj postopka prisilne poravnave je, da se omogoči dolžniku, da se finančno prestrukturira, s tem postane plačilno sposoben ter nadaljuje s poslovanjem. V tem primeru imajo tudi upniki dosti boljše možnosti za poplačilo terjatev.

Ob tem moramo biti pozorni na uradne datumske roke, ki so objavljeni na spletnih straneh AJPES. Svojo terjatev moramo v primeru prisilne poravnave prijaviti v roku 30 dni, v primeru stečaja pa v treh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka.