Bonitetno poročilo je pomemben dokument podjetja

Bonitetno poročilo je dokument, ki združuje vse informacije o ocenjevanem podjetju in pomaga uporabniku pri sprejetju poslovnih odločitev. Ključna sestavina vsakega kredibilnega bonitetnega poročila je tudi bonitetna ocena. Bonitetno poročilo lahko v podjetjih izdelujejo kar sami.

Ker pa je tako izdelano poročilo lahko zelo zamudno, potrebuje podjetje za njegovo izdelavo ustrezno izobražen ter za to usposobljen kader, poleg tega pa je pridobivanje nekaterih podatkov zanje lahko zelo drag proces, zato si v praksi le večja podjetja lahko privoščijo, da v okviru finančne funkcije ustanovijo oddelek, ki je posvečen finančnemu analiziranju podjetij.

Ostala, imenujmo jih manjša podjetja, ter tudi podjetja, ki tako oceno potrebujejo le občasno, se za oceno tveganja poslovanja s konkretnim partnerjem najpogosteje obrnejo kar na podjetja, specializirana za izdelavo tovrstnih dokumentov.

Bonitetne ocene podjetij služijo za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in so nepogrešljive pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Hkrati pa so dobre bonitetne ocene podjetij pomembna konkurenčna prednost pri sklepanju poslov in izkazovanju poslovne odličnosti doma in v tujini.

Boniteta podjetja razkriva stopnjo varnosti poslovanja s posameznim podjetjem, pri čemer se v praksi pogosteje uporablja besedna zveza "stopnja tveganja poslovanja". Beseda boniteta je latinskega izvora "bonus", ki pomeni dober, "bonitas" pa pomeni ugodnost. V preteklosti je izraz boniteta podjetja označeval predvsem različne ugodnosti nekaterih oseb oziroma stvari. V modernih, razvitih tržnih gospodarstvih pa ta izraz najpogosteje povezujemo z lastnostjo podjetja.

Kaj predstavlja pojem boniteta podjetja?

Kot se v praksi lahko prepričamo, poznamo različne razlage pojma boniteta podjetja. Ožja opredelitev vidi v boniteti le plačilno zanesljivost in kreditno sposobnost podjetja, kjer se poudarjajo lastnosti podjetja v smislu finančne varnosti, donosnosti ter likvidnosti sredstev podjetja. Te lastnosti, pomembne predvsem za finančno varnost naložb, so značilne za tradicionalno pojmovanje, ki upošteva predvsem lastnosti, pomembne za finančno varnost naložb.

Moderno oziroma širše pojmovanje pojma, ki je uveljavljeno v današnjem času, pa poleg lastnosti, ki so zajete v ožji opredelitvi, upošteva tudi druge lastnosti in značilnosti ter povezave z okoljem, kot so npr. panoga podjetja, panoga njegovih kupcev, struktura razpršenosti prodaje ter lastniška struktura podjetja. S tem odseva sodobna boniteta podjetja tudi kakovost njegovega poslovanja. Ta se kaže v njegovi solidnosti, zanesljivosti, uspešnosti in obetavnosti.

Pri sodobnem pojmovanju je torej v ozadju celostno mišljenje, ki podjetje prikaže kot celoto različnih, med seboj odvisnih prvin. Osnovna razlika med tradicionalnim ter sodobnim pojmovanjem ter njenim presojanjem je v tem, da sodobna razlaga ob količinskih upošteva tudi kakovostne dejavnike.

Čemu služijo bonitetne ocene podjetij?

Bonitetno poročilo so ocene o stopnji tveganja poslovanja s konkretnim podjetjem. Pri tem lahko ocenjujemo poslovanje na splošno ali pa konkreten posel, pri katerem lahko določimo tudi mejo varnega poslovanja. Namen ustvarjanja oziroma naročanja bonitetne ocene podjetij leži predvsem v zmanjševanju tveganja poslovanja ter prispevku slednjega h kakovostnemu odločanju družbe.

Pri pisanju bonitetne ocene podjetij si analitiki najpogosteje pomagajo kar z osnovnimi računovodskimi izkazi podjetja. Slednje je marsikdaj težko razumeti, lahko se pa zgodi, da so podatki v njih celo zavajajoči. Kljub temu pa v modernem in razvitem gospodarstvu veljajo za najhitreje dosegljiv ter najbolj celovit vir informacij o poslovanju podjetja.

Dobro izdelano bonitetno poročilo naj bi poleg finančnih informacij podjetja vsebovalo tudi dodatne informacije o poslovanju družbe (kako podjetje posluje, kdo so lastniki...) ter zapisano oceno tveganosti družbe in priporočen limit, do katerega je s tem podjetjem še varno poslovati.

S pomočjo preverjanja bonitete poslovnih partnerjev dobijo podjetja jasno in realno sliko o poslovanju poslovnega partnerja, ter se glede na njo tudi odločijo, ali bodo s podjetjem sploh poslovala ter kakšen način zavarovanja posla bodo pri tem uporabila. Zato seveda ne preseneča dejstvo, da je ocena plačilne sposobnosti eno izmed najbolj razširjenih orodij zmanjševanja tveganja pri poslovanju.

Prednosti in slabosti, ki jih prinaša bonitetno poročilo

Najpomembnejša prednost, ki jo prinaša bonitetno poročilo je opora pri sprejemanju poslovne odločitve glede sodelovanja oziroma nesodelovanja s poslovnimi partnerji. So hitro dosegljiv vir informacij kreditne sposobnosti poslovnega partnerja in zmanjšujejo tveganje poslovanja ter tako prispevajo h kakovostnemu odločanju družbe.

BONITETNE OCENE PODJETIJ

Seveda pa ima uporaba teh dokumentov poleg prednosti tudi svoje slabosti in kritike. Med največje uvrščamo to, da podatki, na podlagi katerih je ocena podjetja izračunana, temeljijo na preteklem poslovanju podjetja in tako niso ustrezna podlaga za ocenjevanje sedanjega poslovanja podjetja, še manj pa prihodnjega. Finančni del je namreč podan na podlagi kazalnikov, ki so zgrajeni na podlagi finančnih izkazov podjetij, ti pa beležijo podatke o preteklem poslovanju podjetja, kar je tudi temeljni razlog za nastanek te kritike.

Nepravočasno odzivanje na hude finančne težave nekaterih gospodarskih gigantov vnaša dvom o verodostojnosti teh dokumentov. Najodmevnejši, še zdaleč pa ne edini tak primer je bil zagotovo energetski gigant Enron, ko je vodstvo družbe prikrivalo resnično računovodsko stanje podjetja ter namenoma napihovalo dobiček družbe.

Tečaj delnic podjetja se je zato skoraj čez noč sesul. Slabost je tudi neskladnost med bonitetnimi agencijami na trgu, kjer lahko različne bonitetne agencije za isto družbo podajo različne ocene tveganosti.

viri:  https://www.ebonitete.si/bonitetno-porocilo/
        https://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/S.BON_AJPES/Splosno
        http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/babic3607.pdf