Cena lektoriranja je pri nas določena glede na okoliščine

Cena lektoriranja glede na ponudnike, se močno razlikuje. V skladu z našimi izkušnjami se giblje med enim in šestimi evri za tisoč petsto znakov (presledki ne štejejo). Nekateri kot eno stran sicer štejejo tudi 1800 znakov s presledki ali pa 250 besed, ampak sama dolžina besedila je v vseh teh primerih dokaj primerljiva. Torej je cenovna postavka na poljubno enoto tista, zaradi katere na koncu pride v skupnem znesku do velike razlike.

Cena lektoriranja se postavi za vsako besedilo posebej

Cena lektoriranja pri nas se razlikuje glede na posamezno besedilo, ki ga dostavite. Če dostavite več datotek, sicer oblikujemo enotno cenovno postavko, vendar je treba poudariti, da kljub temu pregledamo vsa besedila in se šele nato odločimo, koliko bomo pavšalno računali. Pregled pomeni, da izvedemo tako imenovane »štih probe«, na podlagi katerih ocenimo stanje teksta. Logično se nam namreč zdi, da ne moremo enako zaračunati nekomu, ki skoraj nima napak, ali pa nekomu, v čigar tekstu je napak ogromno.

Menimo, da je tak pristop pošten. V jezikovno higieno namreč sodi, da avtor za seboj tekst najmanj enkrat zbrano prebere in po svojih najboljših močeh odpravi napake. Seveda je priporočljivo ta postopek večkrat ponoviti. Tako, kot skrbimo za osebno higieno, je prav, da skrbimo tudi za to, da ima tisto, kar napišemo in damo iz rok, neko obliko, urejenost in rdečo nit. Zdi se nam prav, da skrbnega pisca nagradimo z ugodnejšo ceno lektoriranja. Na drugi strani pa nekateri ljudje za sabo ne preberejo niti enkrat.

Nekateri so celo že med pisanjem neskrbni in raztreseni, tako da njihovi stavki včasih niti niso popolnoma smiselni in mora bralec celo ugibati, kaj so z napisanim mislili. Ali je prav, da prvemu in drugemu piscu za korekturo besedila računamo enako? Mi menimo, da ne. Res je sicer, da vsi pisci nimajo enakega jezikovnega znanja in nekateri ne zmorejo odpraviti napak tako dobro kot drugi, toda tudi izobrazba v domačem jeziku je vlaganje napora in investicija v samega sebe, ki se nekoč povrne.

Naj bo cenovno nagrajen tisti, ki je vložil več truda v učenje domačega jezika! To pa ni edini dejavnik, ki vpliva na cenovno postavko. Pogosto imamo opravka z lektoriranjem diplomskih nalog, ki je zelo specifično delo. Ne gre le za to, da gre pogosto za zelo zahtevne strokovne tekste. Največji specifiki sta tu sezonskost dela in čas, ki ga imamo na razpolago za delo. Nekateri študenti čakajo do zadnjega in seveda se jim z lekturo potem zelo mudi. Drugi pa za to predvidijo dovolj časa. V prvem in drugem primeru ne moremo dati enake cenovne postavke, ker to ne bi bilo logično.

Če moramo nekaj narediti urgentno, je čisto drugače, kot pa če lahko delo opravimo umirjeno. Drugi faktor, ki ga tu upoštevamo, je to, da je v času, ko se zaključuje šolsko leto, neprimerno več dela kot sredi ali na začetku šolskega leta. Pravimo, da so za nas delovno obremenjeni bolj topli meseci kot hladni meseci. Še največji viški dela so v drugi polovici avgusta, v prvi polovici septembra in v drugi polovici junija. Takrat so cene dosti višje kot sicer.

Lektoriranje diplomskih nalog je specialna storitev

Lektoriranje diplomskih nalog je, kot smo napisali, zelo specifično. Kdor korigira to skupino tekstov, mora biti domač v znanstvenem izrazoslovju, biti zelo dobro splošno razgledan na čim več različnih znanstvenih področjih in seveda odlično podkovan v slovenskem jeziku, kar je osnova.

Osnova pravimo, ni pa to dovolj. O tem priča zanimiva anekdota, ko je doktor slovenistike popravljal nalogo bodoče medicinske sestre. Geslo »informiran pristanek« je »mojster« jezika meni nič, tebi nič popravil v »informativen pristanek«. »Informiran pristanek« pomeni pristanek, ki ga da pacient potem, ko ga zdravstveno osebje obvesti, kaj vse mu lahko nek nujen zdravstveni poseg neželenega povzroči. »Informativen pristanek« pa ne pomeni prav nič. Vsaj nič logičnega. Si predstavljate, kakšno blamažo, bi doživela medicinska sestra, ko bi profesorji ugotovili, kakšen jezikovni kozel je bil ustreljen v njeni nalogi?

No, ne take blamaže, kot si jo je pri lektoriranju diplomske naloge privoščil doktor slovenistike, ki je kozla ustrelil. Ta resnična anekdota je najboljši dokaz, zakaj strokovnost v jeziku ne zadošča, če je lektor nerazgledan.

Kaj naprej: lektoriranje in tehnični pregled ali obratno?

Stranke pogosto zanima, ali najprej izvesti lektoriranje in tehnični pregled po tem ali obratno. Vedno svetujemo, da naj najprej izvedejo lektoriranje in šele potem tehnični pregled. Razlog za to je preprost. V času jezikovnih korekcij pogosto pride do sprememb teksta in tedaj se lahko kaj vidno ali (navidezno) nevidno podre. Lektor takih zadev praviloma ne opazi. In tudi če jih, jih pogosto ne zna popraviti. Zato je ključno, da se najprej izvede lektoriranje in tehnični pregled šele po tem. Tehnik naj ima torej tekst zadnji v rokah pred tiskarjem.