Tarifa za lektoriranje je odvisna od različnih dejavnikov
Tarifa za lektoriranje se razlikuje pri različnih ponudnikih. Tako smo opazili, da cena lektoriranja niha med 1 EUR in 6 EUR za eno stran. Običajno se presledki ne obračunavajo – v tem primeru ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov. Če pa se presledki obračunavajo, ena stran znaša tisoč osemsto znakov. Včasih nekateri ponudniki obračunavajo po besedah. Ena stran v tem primeru znaša dvesto petdeset besed; res pa je, da ima lahko ponudnik tarifo za lektoriranje glede na to, koliko je ovrednotena ena beseda.
V vsakem primeru vam priporočamo, da si tedaj, ko vas zanima tarifa za lektoriranje oz. cenik prevajanja, pogledate na spletno stran prevajalca ali povprašajte po telefonu. Potem si lahko glede na opisano v tem razdelku različne tarife za lektoriranje pretvorite v en način obračunavanja in tako dobite najugodnejšo ceno lektoriranja, saj lahko le tako primerjate. Opozarjamo tudi na to, da je način obračunavanja, torej po besedah, znakih s presledki ali znakih brez presledkov načeloma primerljiv in so odstopanja zanemarljiva.
Res pa je, da lahko pride pri zelo dolgih tekstih glede na način obračunavanja do občutnih odstopanj v končni ceni lektoriranja. Gre namreč za to, da imajo nekateri teksti več presledkov kot drugi in nekatera besedila imajo daljše besede kot druga. Ampak kot pravimo, gre vseeno za relativno manjša odstopanja, ki se poznajo le pri res zelo dolgih besedilih.
Tarifa za lektoriranje se postavi za vsako besedilo posebej
Cena lektoriranja je v našem podjetju odvisna od več dejavnikov. Zato je načeloma različna za vsak tekst posebej. Res pa je, da v primeru, če imate več tekstov, oblikujemo neko pavšalno postavko, ki odraža stanje v vseh tekstih. Ko tekste pregledujemo, preberemo nekaj vrstic na veliko različnih delih teksta. Tako si ustvarimo vtis o celotnem tekstu.
Na prvi pogled izgleda takšna taktika preverjanja izguba časa, saj laiki domnevajo, da je kakovost teksta pri posameznem avtorju podobna v celem tekstu. Toda to drži le v večini primerov, ne pa vedno. Daljša besedila avtor piše dlje časa in pogosto se zgodi, da ima kdaj boljši dan kot kdaj drugič in v enem dnevu piše boljše oz. slabše kot nekega drugega dne. Na drugi strani se lahko zgodi, da ob pisanju naredi veliko napak, ki jih potem pri preverjanju samega sebe, torej pri drugem branju, večinoma odpravi. Če za seboj posamezen del besedila pozabi popraviti, je lahko nihanje kakovosti besedila v posameznih delih zelo veliko.
Lahko se zgodi tudi to, da je del besedila avtor napisal počasi in umirjeno, dele besedila pa v naglici, ko mu je zmanjkovalo časa. Pogosto se dogaja tudi to, da avtorji diplomskih nalog pri povzemanju virov pišejo dosti boljše kot v tistem delu besedila, ko sami tvorijo povedi. Lažje je namreč izhajati iz besedila, ki je že oblikovano, kot pa kreirati lastno. Nekateri avtorji, ki sicer pišejo relativno dobro, katastrofalno slabo prevajajo oz. povzemajo besedila iz tujih jezikov. Tu se dogaja, da je razlika med posamezniki deli besedila ekstremna.
Cena lektoriranja je odvisna tudi od časa, ki je na razpolago
Koliko vam bomo za lekturo računali, je odvisno od tega, kako se vam mudi. Logično je, da bomo delo, ki ga je treba opraviti hitro in ob njem spustiti vse druge stvari iz rok ter po možnosti delati še pozno v noč, da bo stranka ujela rok, zaračunali dražje kot v primeru, ko ima stranka na voljo zelo veliko časa in lahko svoje delo opravimo v miru.
Kaj je najboljše lektoriranje?
Najboljše lektoriranje nima nedvoumnega pomena. Za večino ljudi je najboljše lektoriranje tisto, ki je najbolj kakovostno izvedeno. To pomeni, da je lektor poiskal najboljše možne rešitve, torej je besedilo najlepše možno in je spregledanih kar najmanjše možno število napak. Toda v resnici je to najboljše lektoriranje le v leposlovju. Ko pa lektoriramo znanstvene tekste, so kriteriji dokaj drugačni.
Pri znanstvenih besedilih je namreč zelo pomembno, da lektor razume kontekst oz. vsebino. Še tako lep in dobro beroč znanstveni tekst bo brez vrednosti, če bo lektor zagrešil hudo vsebinsko napako. Poznamo primer, ko je doktor slovenistike pojem »informiran pristanek« v diplomski nalogi kandidatke za višjo medicinsko sestro popravil v »informativen pristanek«. Kdor se spozna na zdravstvo, ve, da je »informiran pristanek« pristanek pacienta na nek poseg, in sicer po tem, ko so mu bila natančno in nedvoumno predstavljena tveganja, ki jih tak poseg ima.
Na drugi strani »informativni pristanek« ne pomeni prav nič – gre torej za pojem brez pomena, torej brez smisla. Če bi v diplomski nalogi ostala taka neumnost, bi se njena vsebina na tem mestu skazila. Na drugi strani pa je pomembna tudi hitrost. Če se nekomu mudi in bo zamudil rok za diplomiranje, mu prav nič ne pomaga, če bo njegova diplomska naloga ob branju zvenela čudovito, ker jo bo počasi popravljal lektor perfekcionist, ki bo krepko zamudil zadnji sprejemljivi rok. Najboljše lektoriranje je zato relativen pojem.