Senčenje rastlinjakov zagotavlja ugodne pogoje za rast vrtnin

Senčenje rastlinjakov ustvarja ugodne pogoje za vzgojo različnih kultur, predvsem tistih, ki so občutljive na visoke temperature in intenzivno sončno svetlobo, le-to pa ne pomeni le zmanjševanja toplote, saj vpliva tudi na vlažnost zraka, mikroklimo v notranjosti, na kakovost svetlobe, ki doseže rastline in njihovo splošno fiziološko stanje.

Dejstvo je, da se zaradi globalnega segrevanja, temperature v poletnih mesecih konstantno dvigajo, kar vodi do vročinskih stresov pri vrtninah, cvetju, dišavnicah in zeliščih. Pretirano segrevanje zahteva več zalivanja, s čimer so povezani tudi višji stroški. Preprečevanje pretiranega segrevanja omogoča učinkovitejšo rabo vode in zagotavlja optimalne in stabilne pogoje za vzgojo vrtnin.

Rastlinjaki torej za uspešno rast vrtnin in ostalih zasaditev zahtevajo vzdrževanje ustreznih pogojev. Pozimi, ko so dnevi in noči izredno hladne, je nujno zadostno ogrevanje, poleti, ko pa so dnevi vroči, pa je treba poskrbeti za ravno pravšnje senčenje rastlinjakov. Pomembna dejavnika za rast sta tudi vlaga in zalivanje.

Zmerno senčenje rastlinjaka postaja nujno

Redno zračenje rastlinjaka pomaga iz notranjosti odvesti del toplote, kar pa v vročih mesecih ne zadošča. Od konca spomladi do zgodnje jeseni je potrebno tudi senčenje rastlinjaka. Brez le-tega so podvrženi nihanju temperatur, kar vodi do vročinskih stresov pri rastlinah. To vpliva na končni pridelek, ki je lahko slab, ali pa je uničen.

Neposredna sončna svetloba in visoke temperature povzročijo tudi prekomerno izhlapevanje vode iz sadik in iz tal, kar zahteva več zalivanja ter posledično povečuje tveganje za sušo. Senčenje rastlinjaka znižuje vpliv visokih temperatur in ohranja nižjo stopnjo izhlapevanja vode iz tal, kar je še posebej dobrodošlo na področjih kjer je poleti dež redkejši in kjer je zemlja takšna, da voda hitro odteče.

Učinkovito senčenje rastlinjakov zagotavlja tudi boljše pogoje za fotosintezo, pri čemer je ključna svetloba. Prevelika količina svetlobe povzroči, da vrtnine izgubljajo energijo, njihova rast pa se upočasni. Nadzorovana izpostavljenost zasaditev spodbuja zdravo rast rastlin, saj imajo te optimalne pogoje za fotosintezo. Sončni žarki zelo hitro povzročijo ožig na listih solate, špinače in zelišč, saj jih mnoge prenesejo le omejeno količino.

Na senčenje rastlinjakov vpliva tudi njihova postavitev

Primerna postavitev rastlinjaka je zelo pomembna, saj ima izjemen vpliv na učinkovito senčenje. Optimalna postavitev in orientacija, zmanjšata potrebo po senčenju in omogočata naravno zaščito pred uničujočimi sončnimi žarki. Objekt je treba že na začetku postaviti tako, da kar najbolje izkoristi toploto in naravno svetlobo, hkrati pa preprečiti pregrevanje.

Smer, ki je priporočljiva za kraje z zmernim podnebjem je postavitev vzhod – zahod. Le-ta omogoča, da vrtnine zjutraj prejmejo dovolj svetlobe in se izognejo opoldanskemu soncu. Na ta način se ohranja stabilna mikroklima, ki zmanjšuje potrebo po umetnem ustvarjanju sence. Tudi v hladnejših obdobjih je takšna postavitev idealna, saj notranjost prejema enakomerno svetlobo čez dan.

V poletni vročini je najboljša orientacija smer sever – jug, ki omogoča večji nadzor nad svetlobo, osvetlitev pa je čez cel dan, bolj ali manj enakomerno porazdeljena. Priporočljivo je kombiniranje z naravnimi ovirami (drevesa, grmički), ki tvorijo optimalno senco.

Žal pa senčenje rastlinjakov zmanjšuje tudi količino svetlobe, ki je pomembna za rast rastlin. Zato ga je potrebno izvesti na način, da minimalno vpliva na pretočnost svetlobe, hkrati pa se ohranja temperatur pod približno 25 °C. Preveč sence lahko pripelje do manjšega pridelka, kar je dobro vidno pri paradižniku, ki za rast potrebuje veliko svetlobe. Za primerno temperaturo v notranjosti, je priporočljivo tudi ogrevanje, v obdobju ko je to potrebno.

Različna senčila za rastlinjake prilagojena potrebam vrtnin

Senčila za rastlinjake so ključna za vzdrževanje optimalnih pogojev rasti. Le-ta imajo svoje prednosti in omejitve, kar je odvisno od vrste vrtnin, strukture konstrukcije in seveda, podnebnih pogojev.

SENČENJE RASTLINJAKA

Zunanje rolete so izdelane iz kakovostnih materialov, odpornih na vremenske razmere. Omogočajo učinkovito hlajenje in so za senčenje rastlinjaka zelo priporočljivo. Primerne so za vroča podnebja, saj odbijejo večji del sončne svetlobe – njen dotok pa je mogoče enostavno regulirati. Ob daljšem obdobju oblačnega vremena se rolete dvignejo, da se omogoči maksimalen pretok svetlobe skozi notranjost. Omenjena senčila za rastlinjake so odlična tudi za delno senčenje prostora.

Notranje rolete so običajno nameščene pod strešno konstrukcijo. Le-te omogočajo kroženje zraka in preprečujejo neposreden prodor sončnih žarkov. Omogočajo odličen nadzor nad svetlobo, so trpežne in skorajda ne potrebujejo vzdrževanja, v nasprotju z zunanjimi, ki so bolj izpostavljene vremenu, mogoče jih je pa tudi avtomatsko upravljati.

Polietilenske mreže spadajo med najbolj fleksibilna senčila za rastlinjake in so največkrat nameščene v notranjosti. Obstaja sicer možnost montaže na zunanji strani, vendar je v praksi to težje izvedljivo. Izdelane so iz trpežnega in lahkega materiala, ki je odporen na UV-žarke. Na voljo so v različnih gostotah, kar pripomore pri nadzorovanju količine svetlobe, ki vstopa v notranjost. Senčenje rastlinjakov z mrežami je cenejše kot senčenje z roletami.

Premazi so senčila za rastlinjake, ki se nanesejo neposredno na njihove površine in učinkovito odbijajo sončno svetlobo. Običajno se to delo izvaja spomladi. Če je poletje zelo vroče, je mogoče dodati še več premaza in s tem zmanjšati prevodnost svetlobe skozi steklo – omogočajo sezonsko prilagoditev. Jeseni se premazi odstranijo. Gre za cenejšo možnost senčenja rastlinjakov, ki pa ni najbolj estetska v primerjavi z drugimi.

vir: https://www.rastlinjak.si/