Zelena streha, ki vas bo razveseljevala poleti in pozimi

Zelena streha, ki je v Sloveniji najbolj priljubljena, je ekstenzivna zazelenitev. V tem smislu smo pri nas enaki Nemcem in Avstrijcem, ki prav tako cenijo tovrstne zelene strehe. Po drugi strani pa Italijani bolj cenijo strešni vrt: gre za pravi park na strehi, ki ga krasijo drevesa in grmovnice. V velikih metropolah, predvsem v ZDA, kjer prevladujeta beton in asfalt, pa si številni ljudje omislijo strešni vrt, kjer lahko gojijo dišavnice in tudi nekaj zelenjave. Takšni ukrepi pomagajo, da je ozračje v mestih bolj prijetno oz. tudi bolj zdravo, saj so rastline tiste, ki absorbirajo ogljikov dioksid, zadržijo ogljik za hrano in vrnejo kisik, plin življenja za ljudi in živali, nazaj v okolje.

Možnosti je tu torej veliko in omejitev je le malo. Ekstenzivna zazelenitev se vse bolj uveljavlja tudi v luči trajnostnega razvoja, saj se človek vse bolj zaveda, da je prav, da naravi vrne del zelenice, ki ji ga je iztrgal, ko si je v njenem objemu ustvaril bivališče. To je še posebej pomembno v luči prizadevanja Evropske unije, da z Zelenim prehodom zmanjša emisije ogljikovega dioksida v okolje. In kaj je bolj učinkovito kot čim več, čim bolj in čim bolj obširno naseliti živa bitja, ki jedo ogljikov dioksid? Na evropskih strehah je več kot dovolj prostora za rastline, katerih hrana je ogljik, ki ga nase vežejo in posledično spreminjajo v kisik.

Zelena streha, ki je lepotna kraljica streh v Sloveniji

Ekstenzivna zazelenitev je razmeroma enostavna. Ker zahteva manj materiala kot strešni vrt, je tudi občutno cenejša v primerjavi z drugimi tipi ozelenitve z vidika investicijskih sredstev, vzdrževanja in, ne nazadnje, statike, saj je objekt zaradi lastne manjše teže lahko manj armiran. Zato je to idealna varianta za sanacije, kjer projektanti v fazi gradnje na strehi niso predvideli velikih obremenitev. Ta zelena streha je estetsko čudovita, saj so rastline trajnice. Na severu Evrope v tej sestavi uspevajo tudi mahovi in lišaji, a pri nas zaradi toplejšega podnebja pridejo v poštev le homulice (sedumi). Mahovi in lišaji namreč v našem delu Evrope ne preživijo poletne vročine.

Homulice, te izredno odporne rože trajnice rastejo v grmičkih in ustvarijo neke vrste gost tepih, saj zajedajo ena v drugo. Zato je ozelenitev zelo pestra. Še bolj zanimivo je to, da ni v nobenem letnem času enaka, saj rastline menjajo barvne odtenke in višino. Pozimi prevladujejo puste, poleti pa živahne barve. In seveda so te barve še bolj pestre, ko rastje zacveti, kar pa zaradi različnih vrst rastlin ni nikoli ob istem času. Pozimi se sedumi kar najbolj stisnejo k tlom, da tako kljubujejo zimskemu mrazu in vetru, medtem ko se spomladi dvignejo visoko, da se lahko kar čimbolj razrastejo.

Ekstenzivna zazelenitev pripomore k vašemu zdravju

Strešni vrt vlaži ozračje in nase veže prašne in strupene delce, zaradi česar pravimo, da ustvarja neke vrste mikroklimo. Zato je primeren za astmatike oz. vse tiste ljudi, ki imajo težave z dihali. Poleti v njegovi okolici še zdaleč ni tako vroče, kot če bi uporabili klasične strešne materiale, ki se pregrevajo. Dobrodejne učinke boste tako začutili pod, nad in tudi v prostorih v okolici strešnih ozelenitev. Z njimi torej pomagate tudi svojim sosedom.

Zelena streha vam poleti lahko omogoči prihranek

V času poletne vročine, ki je v zadnjih letih čedalje bolj peklenska, sčasoma odpove prav vsaka toplotna izolacija, saj se slej ko prej pregreje in potem dosti slabše opravlja svojo nalogo, ker vročina vse močneje seva v zgornje etaže. Zelena streha pa načeloma pri odbijanju vročine nikoli ne odpove. Če bi odpovedala, bi to pomenilo gotovo smrt rastlin, ki si z ohlajanjem uspešno izborijo preživetje. In stranski učinek tega boja za preživetje je vaša korist: tisti, ki imajo ekstenzivno zazelenitev, poročajo, da v poletnem času klimatsko napravo uporabljajo za tretjino manj, kot so jo uporabljali pred ozelenitvijo strešne površine. In s tem boste torej znižali obratovalne stroške objekta.

Strešni vrt je modni hit, a ne modna muha

Zelena streha je v današnjem času moderna, ker kaže ekološko držo investitorja in je usklajena s trajnostnim razvojem. Toda dejstvo, da ozelenjevanje strešnih površin v Evropi poteka že dobrih šest desetletij, ko ekološki moment še zdaleč ni bil tako pomemben kot danes, priča o tem, da se ozelenjevanje enostavno splača, saj ni le lepo, ampak tudi vsestransko koristno. Zato v razvitih državah pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovne objekte pogosto pogojujejo z ozelenitvijo strehe. Pogosto pa si investitorji pomagajo tudi z drobnim trikom.

V moderni Evropi mora na vsaki gradbeni parceli po koncu gradnje ostati toliko in toliko zelenih površin. In kaj je boljšega kot to, če se le-te znajdejo na strehah, ki so bile po principu stare, tradicionalne gradnje nefunkcionalen in posledično izkoriščen prostor. Pametnim investitorjem za pozidavo oz. za parkirišča ostane več površine na tleh, če so se odločili, da svoje objekte oplemenitijo z živimi rastlinami na strehah.

EKSTENZIVNA OZELENITEV